• 

OPOMBE K ODLOMKU 2 Mz 6,28 – 11,10

7. poglavje

1     faraonu za boga gl. op. k 4,16:

3     Jaz pa zakrknem faraonovo srce: faraonovo zakrknjenje je napovedano že v 4,21. To je tema, ki se oglaša skoz »egiptovske nadloge«. Hebr. uporablja za to tri glagole, še važnejše pa je, da ima različne zveze med osebkom in povedkom: 1. Bog zakrkne faraonu srce; 2. faraon zakrkne svoje srce; 3. faraonovo srce se zakrkne. Gre za skrivnost človekovega upiranja Božjemu klicu. Reči, da Bog zla sicer noče, ga pa dopušča ali predvideva, in da ima semitska misel rada oster način izražanja, vprašanja še ne pojasni. Trditev v tej vrstici vsekakor meri na to, da je Bog svoboden pri uresničevanju svojega načrta. V njem je zajeta tudi faraonova nepopustljivost (prim. Rim 9,17sl.). Piščeva teologija še posebno poudarja, da je Bog povzročil faraonovo zakrknjenost z namenom, da bi tako lahko Egipčanom in Izraelcem pokazal svojo moč s čudežnimi znamenji. Torej je poudarek na misli, da je človekovo kljubovanje Bogu uspešno le na videz, Bog pa v svoji vzvišeni moči tudi to vnaprej sprejema v svoj načrt.

7,8–11,10    Ta daljši odlomek govori o »egiptovskih nadlogah«. V pripovedi so po teoriji literarne kritike zajeti deli iz J, E in P z nekaterimi redaktorskimi dodatki. Mojzes in Aron stojita tesno povezana nasproti egiptovskim čarovnikom in Aron ima v roki palico. Besedilo slavi Božjo oblast nad naravo. Faraon in Mojzes se pogajata in faraon tudi popušča, vendar se premisli vsakokrat, ko nadloga preneha. V pogl. 11 Mojzes zadnjo od desetih nadlog le napove; pogl. 12, ki jo opisuje, se začenja v popolnoma novem tonu, zato ga štejemo v naslednjo slovstveno enoto. – Pripovedi o nadlogah niso napisali kronisti, temveč je napisana v preroškem duhu. Nadloge razodevajo moč in oblast Izraelovega Boga nasproti faraonovi ošabnosti, hkrati pa pripravljajo osvoboditev izvoljenega ljudstva. Lahko bi jih sicer razumeli kot naravne dogodke, vendar izročila izrecno poudarjajo, da je Bog s čudeži nastopil za rešitev Izraela.

22   naredili enako: za pisca je pomembno, da v začetku še ni jasno, kdo je močnejši: egiptovski čarovniki ali Bog, ki deluje po Mojzesu in Aronu.

8. poglavje

6     da spoznaš prim. 5,2. Tudi prenehanje nadloge je čudežno znamenje.

12   komarji: nekateri prevajajo tudi mrčes ali uši.

15   prst Božji: čarovniki že priznavajo, da je na delu sila, ki je močnejša od njihovih spretnosti.

18   izločim: tu se v pripovedi pojavi tema Božjega razlikovanja med Izraelci in Egipčani. Namiguje na to, da je Izrael izvoljeno ljudstvo; prim. 9,4.26; 10,23; 11,7. – gošensko deželo prim. 1 Mz 45,10.

19   Razliko naredim db. Postavil bom rešitev; gr. in lat. imata razumljivejšo zvezo: Postavil bom razliko; prim. v. 18.

21   v deželi: faraon začenja popuščati, vendar postavlja pogoje, saj dovoli praznovanje le v svoji državi.

22   žalitev za Egipčane: ovni, kozli in biki so bili pri Egipčanih svete živali in zato neprimerni za žrtvovanje.

9. poglavje

6     vsa egiptovska živina: verjetno slovstveno pretiravanje, ker povzroča nekaj neskladnosti z nadaljnjim besedilom; prim. v. 19–21.

9     tvore: nedoločena kožna bolezen; prim. 5 Mz 28,35.

11   čarovniki so imeli tvore: čarovniki so s tem dokončno poraženi in osramočeni, zato se tema o tekmovanju tu konča.

14–16           Tu imamo teološki razmislek o smislu in namenu nadlog. Pisec pojasnjuje, čemu Bog ne opravi s faraonom z enim samim učinkovitim udarcem.

18   ko je bil ustanovljen: poudarek je na izrednosti viharjev v Egiptu; prim. v. 24.

20   Ta vrstica izraža veliko odprtost do vseh ljudi; tudi Egipčani so lahko rešeni, če poslušajo in upoštevajo Božjo besedo; prim. Iz 19,24sl.

21   si ... niso vzeli k srcu prim. 7,23.

27   pregrešil sem se: sedma nadloga je na faraona napravila velik vtis; priznava, da ni ravnal prav; Bog ima pravico, da od njega kaj zahteva.

31–32           Ti vrstici hočeta verjetno razložiti, zakaj so tudi kobilice lahko našle še kaj zelenega na polju (prim. 10,5). Hkrati pa imamo tu namig na letni čas, ko se to dogaja, kar lahko povežemo z datumom pashe v pogl. 12.

32   pira je zvrst navadne pšenice (Triticum sativum spelta), manj rodovitna, a odporna, da uspeva tudi na slabo rodovitni zemlji.

10. poglavje

2     pripovedoval svojemu sinu in sinu svojega sina: te besede merijo na verski pouk, s kakršnim so Izraelci pozneje vzgajali svoje otroke med obredi; prim. 5 Mz 4,9; 6,20–23.

11   Naj gredo možje: faraon nalašč razume zahtevo po odhodu na praznik ozko; na starem Bližnjem vzhodu je bilo bogočastje moška zadeva.

19   zahodnik db. morski veter; hebr. izražanje se morda že nanaša na podnebje v Palestini, kjer zahodnik piha s strani Sredozemskega morja.

24   Faraon spet postavlja pogoje; gl. op. k 8,21.

11. poglavje

1     pustil ... izgnal: isto govorniško stopnjevanje kakor v 6,1; faraona bo zdaj Bog tako do kraja premagal, da bo Izraelcem ne le dovolil oditi iz Egipta, ampak jih bo k temu celo prisilil.

2–3                  Tema o oplenitvi Egipčanov; gl. op. k 3,22.

8     tvoji služabniki: iz teh besed in iz zadnjega dela vrstice spoznamo, da Mojzes v v. 4–8 govori pred faraonom, čeprav v 10,28 in 11,1–3 izgleda, kot da bi Mojzes že odšel od faraona in zdaj govori svojim rojakom.

 

RAZLAGA ODLOMKA 2 Mz 6,28 - 11,10

 Beseda zakrknjeno: je v tem delu 20x omenjena od tega 10x od Boga. Veznik in … zato bom zakrknil faraonu srce, da bom lahko pomnožil svoja znamenja.

Zakrknjeno se omenja v 3 sinonimih: v ostalih 10-ih primerih je faraon sam po sebi zakrknjen. Očitno ima avtor rad to obliko, ki pove, kaj je božja identiteta in uspeh: Bog vidi dogajanje = nauk o predestinaciji. Bog odloča kako bo.

Tu ne gre za odrešitev ali pogubitev faraona, ampak za rešitev Izraela. Kaj se je dogajalo s faraonom je za pisca popolnoma nepomembno.

Pohujšanje je v tem, kako lahko Bog nekomu namensko naredi nekaj slabega?

Psihološka razlaga: ne gre za konkretno dejanje, ampak za način izražanja trmastega vztrajanja, kljubovanja božjemu hotenju. Faraon se ima za prepomembnega in prevelik je, da bi mu »neki« Bog prekrižal načrte in da bi se mu celo pokoril. Tu je nasprotje med človekom, ki si domišlja, da je bog in Bogom, ki je res. Bog ima veselje ponižati visoke in vzdigniti nizke.

Ne vemo, kaj se je zgodovinsko res zgodilo, poudarek je predvsem na teologiji. Ko bi bil faraon takoj pustil Izrael, Bog ne bi imel priložnosti pokazati čudeže – to je bilo potrebno, da bi v ljudeh vzbudil vero in pokazal kdo je pravi Bog.

2 Mz 7

-      v.4: položiti roko – pomeni predvsem udariti. Sodbe – lekcija, da bo faraon spoznal Boga. To je vzporedno z 2 Mz 5,2 - namen, da bi spoznali. Gre za znamenja božje moči, ki povzročajo vero. Znamenja, kaj Bog zmore in kot taka so namenjena Egipčanom in Izraelcem. Po drugi strani pa gre za roko, ki kaznuje, tepe.

-      vv.6-7: tu gre za povzetek, ki dostojno zaključi odlomek. Značilno za duhovnega avtorja je omenjanje starosti kot zaključek in zatrditev, da je to res bilo tako.

Motiva, ki spremljata dogajanje (nadloge) sta dva. Faraon skoraj podleže in popusti, ko pa se nadloga konča si hitro premisli. Napetost med dvema zahtevama – hočejo iti vsi, z vsemi svojimi živalmi, na videz pa bi šli le za 3 dni.

Čarovniki in njihovo tekmovanje z Mojzesom: s tem, ko so storili enako, dajo faraonu videti, da Mojzesov Bog ni nič močnejši – poraz priznajo dokončno pri tvorih (2 Mz 9,11) in se ne pojavijo nikjer več naprej.

Razlikovanje npr. muhe so lahko prevedene tudi drugače; pomembno je, da gre za nadležen mrčes. Dodatna čudežnost je, da Bog lahko kontrolira in postavi mejo, da nadloge zadenejo samo Egipčane.

Stara zaveza nima definicije čudeža kot nekaj nadnaravnega, veliko božje delo je cvetenje puščave po dolgi suši, ali razbijanje valov ob skale. Vseeno je, ali je to razložljivo; Bog je to naredil (!).

2 Mz 9

-          vv. 14-16:

To je obširna teološka razlaga namena. Bog hoče spreobrnjenje in ne pogubitev grešnika.

-          vv. 19-21:

Bog opozarja Egipčane naj spravijo živino (le-ta se Bogu smili); imajo pa možnost svobodne izbire. Tema je poslušnost božji besedi. Bog ne gleda kakšne kože je kdo, ampak če poslušaš njegovo besedo boš rešen – univerzalizem.

-          vv. 31-32

Gre za datiranje – lan in ječmen sta bila pobita. Kaže na znanje kdaj in kaj uspeva, to je neke vrste postavljanje datumov. Možno, da je kdo vstavil ta podatek o pšenici, saj bi brez tega nadloga »kobilica« bila nesmiselna. Kobilice so tudi morale nekaj pojesti. Drugi pomen je, da se bliža dan pashe; 10. nadloga je namreč v mesecu marcu/aprilu.

2 Mz 10

-          vv. 1-2:

Kaj je namen nadlog in kaj je namen zakrknjenja? Da bi delal znamenja, da spoznate, da sem jaz Gospod (Izraelci!). Znamenja so namenjena tudi v ojačitev vere Izraelcev. Bog se je »poigral« z Egipčani. Tu je devteronomistična tema: izročanje vere potomcev (iz roda v rod).

 

VZPOREDNA MESTA 2 Mz 6,28 - 11,10 (Reference)

6. poglavje

28   6,2–13

29   6,2         

30   3,11   4,10   6,12

7. poglavje

1     4,16

3     3,20   4,21   10,1   Ps 135,9   Apd 7,36   Rim 9,18

4     3,20   6,26   7,13.16.22   8,11.15   9,12   11,9   Apd 7,36

5     3,20   6,2   Ps 138,7

6     7,2.10.20   1 Mz 6,22

7     5 Mz 31,2   34,7   Apd 7,23,30

9     4,2–5   5 Mz 6,22   Ps 105,27   135,9  

11   7,22   8,3.14   22,17   5 Mz 18,10   2 Kr 21,6   Iz 2,6   47,12   Jer 27,9 

Mal 3,5   2 Tim 3,8

13   4,21   7,4

14   7,22   8,11.28   9,7   10,1.20.27

15   8,16

16   3,18   7,4

17   4,9   7,19–21   Ps 78,44   105,29   Mdr 11,1–14   Raz 11,6   16,4

18   7,21.24   Iz 19,6   Ps 78,44

19   4,2

20   7,6   17,5   Ps 78,44   105,29   Raz 8,8–11   16,3–7

22   7,11.13.14   8,15   Ps 105,28   Mt 24,24

24   7,18

26   3,12   4,23   5,1   9,1 

27   Ps 78,45   105,30   Raz 16,13

28   10,16   12,34   Mdr 19,10

8. poglavje

1     4,2.17   7,9–20   9,23   10,13

2     Ps 78,45   105,30   Raz 16,13

3     7,11   Mt 24,24

4     8,21.24   9,28   10,8.17.24   12,31   4 Mz 21,7   1 Sam 12,19   Jer 42,2

Apd 8,24

5     9,5

6     9,14

11   7,3–4

13   Ps 105,31

14   7,11   9,11   Dan 5,8  

15   7,4.5.22   31,18   Ps 8,4   Lk 11,20

16   3,18   7,15   9,13

17   Ps 78,45

18   9,4.6.26   10,23   11,7   1 Mz 45,10   47,1–6   Ps 111,9

19   9,4.6   10,23   11,7

20   Ps 78,45   105,31

21   8,4   9,27   10,16   12,31

22   1 Mz 43,32

23   3,18   5,3   1 Mz 30,36

24   8,11   9,30   10,11

26   8,8   9,33   10,18

28   7,12

9. poglavje

1     7,26

3     Am 4,10   Ps 78,48

4     8,19   9,26

6     9,19–21   11,5   12,29   Ps 78,48–50

7     7,22   8,15

9     3 Mz 13,18–19   5 Mz 28,27.35   Raz 16,2

10   Raz 16,2

11   8,14

12   4,21   7,4

13   3,18

14   8,6   15,11   2 Sam 7,22   Ps 86,8   1 Krn 17,20

15   3,20

16   14,17   Ps 68,29   71,18   106,8   Rim 9,17

18   9,23.24   Joz 10,11   Ezk 38,22   Ps 78,47–48   105,32

20   Prg 13,13

21   Ezk 33,4–5

23   9,18   20,18   1 Sam 7,10   12,17   Ezk 38,22   Ps 29,3   78,47   105,32

Raz 8,7   16,21

24   9,18

25   Ezk 13,13   Ps 105,32–33

26   9,4   10,23   11,7   Iz 32,18

27   10,16   1 Sam 15,24   26,21   2 Sam 12,13   Ps 11,7   51,6   119,137   129,4

145,17   Žal 1,18

28   8,8   Apd 8,24

29   9,33   19,5   5 Mz 10,14   Ps 24,1   50,12   1 Kor 10,26

30   8,25

35   4,21

10. poglavje

1     3,19   4,21   7,3   Neh 9,10

2     12,26   13,8   5 Mz 4,9   6,7.20–25   32,7   Joz 4,6.21–24   Jl 1,3   Ps 44,1

3     1 Kr 21,29   2 Kr 22,19   2 Krn 34,27

4     7,27   9,2   Jl 1,4   Nah 3,15–17   Ps 105,34   Raz 9,3–11

5     9,23   10,15   Jl 1,4

6     9,18   Jl 2,9

8     8,4

9     3,18

12   7,19   Ps 78,43–47   105,34

13   4,17   8,1.12   9,23   10,21–22   14,16   Ps 105,34

14   5 Mz 28,38   Jl 2,1–11   Ps 78,46

15   Am 7,2   Ps 105,34–35

16   8,21   9,27

17   8,4   1 Sam 15,25

18   8,26

20   4,21

21   5 Mz 28,29   Ps 105,28   Mdr 17,1–7   18,4   Raz 16,10–11

22   Ps 105,28   Raz 16,10

23   8,18

24   8,4   10,8–10   1 Mz 45,10

25   18,12   1 Mz 8,20

27   4,21

29   11,8

11. poglavje

1     3,20   6,1

2     3,21–22

3     3,21–22   5 Mz 34,11   Apd 7,22

4     12,12   12,23.29   Job 34,20

5     4,23   13,11–16   Iz 47,2

6     12,30   Am 5,17

7     8,18

8     12,31–33

9     3,20   7,4

10   4,21