OPOMBE K ODLOMKU 1 Mz 45,1 – 46,7
45. poglavje
5–8 Odlomek razodeva teološki pogled, da je za vsemi dogodki Jožefovega življenja skrit Božji načrt, po katerem je Bog pripravljal rešitev za Jakobov rod; prim. 50,20.
7 ostanek označuje preživetje družine. – za veliko rešitev: izraz lahko meri tako na rešitev družine kakor na izhod Izraelcev iz Egipta; prim. 50,24.
8 faraonu za očeta: v Egiptu je imel naslov »oče boga (faraona)« vladarjev tast ali pa vzgojitelj bodočega vladarja. V Izraelu je imel naslov »oče« kralj ali minister (prim. Iz 9,5; 22,21). Tu pomeni, da zdaj Jožef na svojem oblastniškem položaju hrani celo samega faraona.
10 v gošenski deželi: Gošen je po vsej verjetnosti semitsko ime področja v vzhodnem delu Nilove delte.
15 govorili z njim prim. 37,4.
18 obilje db. tolščo.
22 tristo srebrnikov gl. op. k 20,16.
24 Ne prepirajte se ali Ne vznemirjajte se.
46. poglavje
1 Bogu svojega očeta gl. op. k 43,23.
4 te gotovo tudi popeljem nazaj: to zagotovilo meri na Jakobov pokop v kánaanski deželi (prim. pogl. 50), hkrati pa napoveduje rešitev Izraelcev iz Egipta (prim. 2 Mz 3,8).
MISLI OB ODLOMKU 1 Mz 45,1 – 46,7
Bratje so negibno obstali, nemi od strahu in začudenja. Egiptovski vladar, je njihov brat Jožef, ki so mu zavidali in bi ga umorili, vendar so ga končno prodali za sužnja! Podoživeli so vse njihovo okrutno ravnanje z njim. Spomnili so se, kako so prezirali njegove sanje in kako so se trudili, da bi preprečili njihovo izpolnitev. Pa vendar so odigrali svojo vlogo v izpolnitvi teh sanj. Zdaj, ko so bili popolnoma v njegovi oblasti, se bo nedvomno maščeval za vse hudo, ki ga je pretrpel.
Videl je njihovo zmedo in prijazno rekel: "Pristopite sem k meni!" Ko so se približali, je nadaljeval: "Jaz sem Jožef, vaš brat, ki ste ga prodali v Egipt. Ali sedaj se ne žalostite in ne jezite se sami nad seboj, da ste me prodali sem: zakaj Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje." (1 Mz 45,4.5) Ker je čutil, da so že dovolj pretrpeli zaradi svoje krutosti z njim, se je plemenito potrudil odstraniti njihove strahove in zmanjšati grenkobo njihove samograje.
Nadaljeval je: "Že je namreč dve leti lakota v deželi; še je pa pet let, v katerih ne bo oratve, ne žetve. Toda Bog me je poslal pred vami, da vam zavaruje ostanek na zemlji in vas ohrani v življenju za veliko rešitev. Tako torej, nikakor me niste vi poslali sem, temveč Bog, ki me je postavil za očeta faraonu in za gospodarja vsej njegovi hiši ter za oblastnika vsej Egiptovski deželi. Hitite in pojdite gor k mojemu očetu ter mu recite: Tako pravi tvoj sin Jožef: Postavil me je Bog za gospoda vsemu Egiptu; pridi dol k meni, ne odlašaj! In boš prebival v Gosenski deželi, in blizu mi boš ti in tvoji sinovi in sinovi tvojih sinov in tvoje črede in tvoja goveda in vse, kar imaš. In živil te bom tam, ker bo še pet let lakota, da ne obubožaš ti in tvoja rodbina in vse, kar imaš. Glejte pa, vaše oči in oči mojega brata Benjamina vidijo, da so moja usta, ki z vami govore. Nato se oklene vratu svojega brata Benjamina in se zjoka, tudi Benjamin je jokal ob njegovem vratu. In poljubi vse svoje brate in joka ob njihovem vratu. Šele potem spregovore njegovi bratje z njim." (1 Mz 45,6-12.14.15)
Novice o tem, kar se je zgodilo, so se hitro razširile do kralja. Ta je želel izkazati Jožefu hvaležnost, zato je potrdil namestnikovo povabilo njegovi družini, rekoč. "Kar je najboljšega v vsej Egiptovski deželi, vaše je." (1 Mz 45,20) Bratje so bili odposlani z obilno zalogo in z vsem potrebnim za selitev njihovih družin in spremstva v Egipt. Jožef je Benjamina obdaroval z dragocenejšimi darovi kakor druge brate. Ker pa se je bal, da se bodo na poti domov prepirali, jim je naročil: "Ne prepirajte se po poti!" (1 Mz 45,24)
Jakobovi sinovi so se vrnili k očetu z veselimi novicami: "Jožef še živi in je oblastnik čez vso Egiptovsko deželo." (1 Mz 45,26) Sprva je bil ostareli mož zadržan, ni mogel verjeti, kar je slišal. Ko pa je videl dolg sprevod kočij in otovorjenih živali in da je Benjamin z njimi, je bil prepričan. Izredno vesel je vzkliknil: "Dovolj mi je! Še živi Jožef, moj sin; pojdem in videl ga bom, preden umrem." (1 Mz 45,28)
Odlomek iz BRATE IŠČEM (Marko I. Rupnik)
Natanko to je Kristus govoril učencema na poti v Emavs. Potrebno je bilo, da se vse to zgodi: previdnostni načrt. Pot ljubezni gre prek zla, ki ga pretrpi. Še več: zlo, ki so ga počeli bratje, se spremeni v dobro. Torej se nekako razodene, da zlo ni trdno. Isto drži za naše branje zgodovine: ob popolnoma človeškem branju se pojavi toliko pomanjkljivosti, toliko umanjkanja, toliko zla, toda iz vidika Božje ljubezni, ki nima vnaprej določenih oblik razodevanja, zgodovina pripoveduje o dobrem in uči, kako brati njene temne strani, tragedije, zlo. Jožef zna brati zgodovino na ta način pred tistimi, ki so delali zlo. To je tudi logika v zgodbi o učencih na poti v Emavs: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24,25-26).
Zgodovina je neprenehna velika noč Ljubezni, težkega bogo-človeškega razmerja. Morebiti smo prišli do konca zgodovinskega obdobja, v katerem je bilo bogočloveštvo razumljeno na neki določen način, večinoma filozofsko, pojmovno. Danes nas morebiti sama kriza, v kateri je naša civilizacija, vabi, da premislimo ta odnos na bolj duhovni ravni… Da bi ponovno omogočili pretakanje vere, torej življenja, ki bi omogočilo, da v našo kulturo in v našo civilizacijo priteče življenjska, resnična in dejavna vsebina. Da bi ponovno vzpostavili vezi, razmerja in naredili življenje lepše.
VZPOREDNA MESTA (Reference)
45. poglavje
1 Apd 7,13
3 50,15
4 37,28 Ps 105,17
5 50,20 Rim 8,28
8 41,42–43
10 46,28 47,1–6 2 Mz 8,18 9,26
16 Prg 16,15
18 47,6 Ps 81,17
22 2 Kr 5,5
23 43,11
26 Ps 126,1 Job 9,16 Lk 24,11
28 46,30
46. poglavje
1 21,33 28,10
2 15,1 31,24
3 26,23–25 28,13–15
4 50,1
5 45,19–21