“Govori samo takrat, ko tvoj govor pove več kot tvoj molk.”
(sv. Gregor Nacianški)
MOJ MOLK
Ker hrepenim, a ne živim …
Ker ne živim, a govorim …
Ker govorim, a se slepim …
Ker se slepim, a rad blestim …
Ker rad blestim, a se bojim …
Ker se bojim, da nisem z Njim …
… bom umolknil vse do dne,
ko bodo moje besede v Njem
spet oživele.
Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil. Vabil si in klical, dokler nisi premagal moje gluhote.
Bolje je molčati in biti, kakor govoriti in ne biti. Lepo je učiti, če tisti, ki govori, to tudi dela. Eden je učitelj,ki je rekel in se je zgodilo;in kar je molče storil, je vredno Očeta. Kdor ima Jezusovo besedo, more v resnici slišati tudi Njegovo tišino, da bo popoln: s tem, kar govori, bo delal, in spoznan bo po tem, o čemer molči. Nič ni prikrito Gospodu, ampak so mu blizu tudi naše skrivnosti. Delajmo torej vse, saj On prebiva v nas, da bomo Njegov tempelj in bo On v nas naš Bog; to namreč je in to se bo pokazalo pred našim obličjem, zaradi vsega, s čimer ga po pravici ljubimo.
(Ignacij Antiohijski, Pismo Efežanom 15)