Iz svetega evangelija po Mateju

2 . poglavje – od 1 do 12. vrstice

Obisk modrih

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku:

In ti, Betlehem, dežela Judova,

nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;

iz tebe bo namreč prišel vodnik,

ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«

Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

 

EVANGELIJ V MOJEM ŽIVLJENJU:

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj?

Ali v svojem življenju iščem Gospoda? Kako?

 

Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.«

Kakšne so »zvezde«, ki me vodijo k Bogu?

 

Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija.

Kdaj sem podoben/na Herodu – zakaj se bojim Odrešenika?

 

Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku:

In ti, Betlehem, dežela Judova,

nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;

iz tebe bo namreč prišel vodnik,

ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«

Katera so »najmanjša mesta« mojega življenja? Je v njih dovolj prostora za rojstvo Boga?

 

Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!«

Sem pri svojem iskanju Boga iskren/a, ali pa ga iščem samo zaradi svojih koristi?

 

Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete.

Koliko truda sem pripravljen/a vložiti v iskanje Boga?

 

Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili.

Sem že kdaj doživel/a, da je srečanje z Bogom izvir veselja? Kako pogosto padem na kolena pred Boga in ga počastim?

 

Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.

Kakšne zaklade lahko dam Gospodu? Ali sem mu pripravljen izročiti najdragocenejše, kar imam?

 

In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

Ali me moje srečevanje z Gospodom (maša, molitev) vodi na novo življenjsko pot? Ali se izogibam »Herodom« - skušnjavam, ki me odvračajo od Boga?

 

 

Poslanica svetega očeta Janeza Pavla II. za 20. svetovni dan mladih

»Prišli smo se mu poklonit« (Mt 2,2)

Predragi mladi!

1. Letos smo obhajali 19. svetovni dan mladih in premišljevali o želji, ki so jo izrazili nekateri Grki, ko so za veliko noč prišli v Jeruzalem: »Jezusa bi radi videli« (Jn 12,21). Zdaj pa smo namenjeni v Köln, kjer bomo avgusta 2005 obhajali 20. svetovni dan mladih .
»Prišli smo se mu poklonit« (Mt 2,2): to je tema prihodnjega svetovnega srečanja mladih. To je tema, ob kateri mladi z vseh celin sveta lahko v duhu prehodijo pot treh kraljev ali modrih, katerih relikvije po pobožnem izročilu častijo prav v tem mestu, in ob kateri se lahko tudi oni srečajo z Odrešenikom vseh narodov.
Razum in srca modrih je v resnici že razsvetljevala Kristusova luč. »Odšli so« (Mt 2,9), pravi evangelist, pogumno so se napotili po neznanih poteh ter vzeli nase dolgo in ne lahko potovanje. Brez obotavljanja so pustili vse, da bi sledili zvezdi, ki so jo videli vziti na Vzhodu (prim. Mt 2,1). Tudi vi, dragi mladi, posnemate »modre«, ko se odpravljate na »potovanje« iz vseh pokrajin zemeljske oble proti Kölnu. Ni pomembno le to, da poskrbite za praktično organizacijo svetovnega dneva mladih, v prvi vrsti morate poskrbeti za duhovno pripravo v ozračju vere in poslušnosti božji besedi.

2. »In glej, zvezda … je šla pred njimi dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete« (Mt 2,9). Modri so prišli v Betlehem, ker so se pustili voljno voditi zvezdi. Še več, »ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili« (Mt 2,10). Predragi, pomembno je, da znamo preiskovati znamenja , s katerimi nas Bog kliče in vodi. Kadar se zavedamo, da nas vodi On, takrat naše srce izkuša pristno in globoko veselje . To veselje spremljata živa želja, da bi ga srečali in vztrajno prizadevanje za razpoložljivo hojo za njim.
»Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo« (Mt 2,11). Na prvi pogled nič nenavadnega. Pa vendar je to Dete drugačno od drugih: edinorojeni Božji Sin, ki je sam sebe izničil (prim. Flp 2,7) in prišel na zemljo, da bi umrl na križu. Prišel je k nam in postal ubog, da bi nam razodel božjo slavo, ki jo bomo v polnosti gledali v nebesih, naši blaženi domovini.
Kdo bi mogel iznajti večji dokaz ljubezni? Spričo skrivnosti Boga, ki se poniža , da bi privzel našo človeško naravo in se celo žrtvoval za nas na križu (prim. Flp 2,6-8) nam zastaja dih. V svojem uboštvu je prišel, da bi podaril odrešenje grešnikom Tisti, ki je – kakor spominja apostol Pavel – »zaradi vas postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu vi obogateli« (2 Kor 8,9). Kako naj se zahvalimo Bogu za tako neizmerno dobroto, ki nam jo je naklonil?

3. Modri srečajo Jezusa v »Bet-lehemu«, kar pomeni »hiša kruha«. V ponižni betlehemski votlini na slami leži » pšenično zrno «, ki bo umirajoč obrodilo »bogat sad« (prim. Jn 12,24). Ko je Jezus govoril o sebi in svojem odrešenjskem poslanstvu, je v času svojega javnega delovanja uporabil podobo kruha. Rekel je: »Jaz sem kruh življenja«, »Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes«, »Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,35.41.51).
Ko v veri hodimo po Odrešenikovi poti uboštva od jaslic do zapuščenosti na križu , bolje razumemo skrivnost njegove ljubezni, ki odrešuje človeštvo. Dete, ki ga je Marija položila v jasli, je Človek-Bog, ki ga bomo videli pribitega na križ. Isti Odrešenik je navzoč v zakramentu evharistije. Pustil je, da ga v betlehemskem hlevčku pod podobo novorojenčka častijo Marija, Jožef in pastirji; v posvečeni hostiji častimo zakramentalno navzočega s telesom, krvjo, dušo in božanstvom, ko se nam podarja kot kruh večnega življenja. Sveta maša tedaj zares postane srečanje v ljubezni z Njim, ki se je vsega daroval za nas. Dragi mladi, ne obotavljajte se mu odgovoriti, ko vas povabi »na Jagnjetovo svatbeno gostijo« (prim. Raz 19,9). Prisluhnite mu, primerno se pripravite in približajte se oltarnemu zakramentu, posebej še v letošnjem letu evharistije (oktober 2004-2005), ki sem ga hotel določiti za vso Cerkev.

4. »Padli so predenj in ga počastili« (Mt 2,11). Če »modri« v otroku, ki ga Marija objema s svojimi rokami, spoznajo in častijo tistega, ki so ga narodi pričakovali in preroki napovedovali, tedaj ga mi v evharistiji lahko molimo in priznavamo kot svojega Stvarnika, edinega Gospoda in Odrešenika.
»Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire« (Mt 2,11). Darovi, ki jih »modri« darujejo Odrešeniku, pomenijo resnično češčenje. Z zlatom poudarjajo Kristusovo kraljevo božanstvo; s kadilom ga priznavajo kot duhovnika nove zaveze; ko mu darujejo miro, pa ga slavijo kot preroka, ki bo prelil svojo kri v spravo človeštva z Očetom.
Dragi mladi, tudi vi podarite Gospodu zlato vaše eksistence oziroma svobodno pripravljenost za ljubečo hojo za njim in zvest odgovor njegovemu klicu; dvigajte k njemu kadilo vaše goreče molitve v hvalo njegove slave; darujte mu miro, to je čustvo, polno hvaležnosti Zanj , pravega Človeka, ki nas je ljubil do smrti hudodelca na Golgoti.

5. Bodite častilci edinega pravega Boga, priznavajte mu prvo mesto v svojem življenju! Malikovanje je nenehna človekova skušnjava. Na žalost je veliko ljudi, ki iščejo rešitev svojih težav v verskih oblikah, ki niso združljive s krščanskim verovanjem . Močna je skušnjava, da bi verjeli lahkotnim mitom uspeha in moči; nevarno je sprejemati bledikave zamisli o svetem, ki predstavljajo Boga v obliki kozmične energije ali na druge načine, ki niso v sozvočju s katoliškim naukom.
Mladi, ne verjemite lažnivim iluzijam in enodnevnim modam , ki neredko puščajo za seboj tragično duhovno praznino! Uprite se skušnjavi denarja, potrošništva in goljufivega nasilja, ki ga danes izvajajo sredstva družbenega obveščanja.
Češčenje pravega Boga pomeni pristno dejanje upora zoper vsakršno obliko malikovanja . Častite Kristusa: On je Skala, na kateri gradite svojo prihodnost, pravičnejši in bolj solidaren svet. Jezus je Knez miru , vir odpuščanja in sprave, ki more vse člane človeške družine napraviti za brate in sestre.

6. »Po drugi poti so se vrnili v svojo deželo« (Mt 2,12). Evangelij pojasnjuje, da so se »modri« po svojem srečanju s Kristusom »po drugi poti« vrnili v svojo deželo. Takšna sprememba poti lahko pomeni spreobrnjenje , h kateremu so poklicani tisti, ki srečajo Jezusa, da bi postali pravi častilci, kakršne si želi (prim. Jn 4,23-24). Spreobrnjenje vključuje posnemanje Kristusovega načina delovanja, kakor piše apostol Pavel: da postanemo »živa, sveta in Bogu prijetna daritev.« Apostol še dodaja, naj se ne prilagajamo miselnosti tega sveta, ampak naj prenavljamo svoje mišljenje, »da bomo preskušali, kaj je božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno« (prim. Rim 12,1-2).
Poslušanje in češčenje Jezusa Kristusa vodi k pogumnim izbiram , včasih celo k junaškim odločitvam. Jezus je zahteven, ker hoče našo pristno srečo. Nekatere ljudi kliče, naj zapustijo vse, da bi mu sledili v duhovniškem ali posvečenem življenju. Kdor zazna to vabilo, naj se mu ne boji pritrditi in naj se velikodušno poda na to pot. Toda onkraj poklicev posebnega posvečenja obstaja poklicanost, ki je lastna vsakemu kristjanu: tudi to je poklicanost k »visoki meri« rednega krščanskega življenja, ki se izraža v svetosti. Ko srečamo Kristusa in sprejmemo njegov evangelij, se naše življenje spremeni in nas priganja, da tudi drugim posredujemo svojo izkušnjo.
Mnogo je naših sodobnikov, ki še ne poznajo božje ljubezni ali si skušajo napolniti srce z nepomembnimi nadomestki. Zato je nujno, da postanemo pričevalci ljubezni, ki jo zremo v Kristusu . Vabilo, da se udeležite svetovnega dneva mladih, velja tudi vam, dragi prijatelji, ki niste krščeni ali ki se ne priznavate za ude Cerkve. Ali ni res, da ste tudi vi žejni Absolutnega in iščete »nekaj«, kar bi dalo smisel vašemu bivanju? Obrnite se h Kristusu in ne boste razočarani.

7. Dragi mladi, Cerkev potrebuje pristne pričevalce za novo evangelizacijo: može in žene, katerih življenje bo preoblikovalo srečanje s Kristusom; može in žene, ki bodo znali posredovati to izkušnjo drugim. Cerkev potrebuje svetnike. Vsi smo poklicani k svetosti in samo svetniki lahko prenovijo človeštvo. Po tej poti evangeljskega junaštva so hodili že mnogi pred nami in prosim vas, da se pogosto zatekate k njim. Na srečanju v Kölnu boste bolje spoznali nekatere izmed njih, kakor na primer sv. Bonifacija , apostola Nemčije, in kölnske svetnike , posebej Uršulo, Alberta Velikega, Terezijo Benedikto od Križa (Edith Stein) ter blaženega Adolfa Kolpinga. Med njimi bi rad posebej omenil sv. Alberta in sv. Terezijo Benedikto od Križa , ki sta z isto notranjo naravnanostjo Modrih strastno iskala resnico. Nista se obotavljala pri dajanju svojih razumskih sposobnosti v službo vere in sta tako izpričala, da sta vera in razum povezana in se medsebojno dopolnjujeta.

Predragi mladi, ki ste v duhu namenjeni v Köln, papež vas spremlja s svojo molitvijo. Marija, »evharistična žena« in Mati modrosti naj podpira vaše korake, razsvetljuje vaše odločitve in vas nauči ljubiti to, kar je resnično, dobro in lepo. Vse naj vas privede k svojemu Sinu, edinemu, ki more izpolniti najgloblja pričakovanja človekovega razuma in srca.

Z mojim blagoslovom!

Castel Gandolfo, 6. avgusta 2004

Papež Janez Pavel II.

Dodatne informacije