Pismo duhovniku

Dragi Kristusov sodelavec!

Jezusu si izrekel svojo privolitev in on te je prijel za besedo. Božja Beseda je postala Jezus, ubogi. To strašno praznoto izkušaš. Bog ne more napolniti tistega, kar je polno. Napolniti more samo praznoto, globoko uboštvo. S svojo privolitvijo začenjaš biti ali postajati prazen. Ne gre za to, koliko v resnici »imamo«, da bi podarili. Pomembno je, kako prazni smo. Samo tako moremo v polnosti sprejeti Jezusa v svoje življenje in mu dovoliti, da živi v nas. Jezus želi danes v tebi zopet živeti svojo popolno podaritev svojemu Očetu. Dovoli mu, da to stori. Ni pomembno, kaj čutiš, ampak kaj on čuti v tebi. Odvrni svoje oči proč od sebe in se razveseli, da nimaš ničesar – da nisi nič – da ne moreš ničesar.

Podari Jezusu velik smehljaj, kadarkoli te tvoj nič prestraši. To je Jezusovo uboštvo. Ti in jaz morava dovoliti Jezusu, da živi v nama in po nama v svetu. Oklepaj se Marije. Tudi ona je morala iti skozi to temo, preden je mogla postati polna milosti, polna Jezusa. »Kako se bo to zgodilo…« A v trenutku, ko je izrekla svojo privolitev, je morala hitro oditi ter prinesti Jezusa Janezu in njegovi družini. Prinašaj Jezusa svojim ljudem – ne z besedami, ampak s svojim zgledom, s svojo ljubečo edinostjo z Jezusom, z odsevanjem njegove svetosti, z razširjanjem njegovega prijetnega vonja ljubezni  kamorkoli greš. Ohranjaj le Jezusovo veselje. Bodi srečen, bodi v miru. Sprejmi z velikim smehljajem vse, kar daje, in daj vse, kar vzame.

Njemu pripadaš. Reci mu: Tvoj sem, in tudi če me razsekaš na koščke, bo vsak posamezen košček  povsem Tvoj. Naj bo Jezus žrtev in duhovnik v tebi.

Začela sem obiskovati naše hiše v Indiji. Tako imam čudovit čas, da sem sama z Jezusom. Moli zame, kakor jaz molim zate.

Bog te blagoslovi.                                                                       M. Terezija MC