»Iščite in boste našli!« (Mt 7,7)

Adventno duhovno popotovanje mladih

 

Obisk modrih

(Mt 2,1-12)

 

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku:

In ti, Betlehem, dežela Judova,

nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;

iz tebe bo namreč prišel vodnik,

ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«

Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

 

MODROST …

 

SSKJ:

Moder– sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten…

Modrost– (religiozno) krepost, ki človeku daje spoznanje in voljo odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo

 

LEKSIKON DUHOVNOSTI (Vladimir Truhlar):

Modrost – Iskanje modrosti je skupno vsem kulturam antičnega Vzhoda. Gre za iskanje »umetnosti« kako dobro živeti – kako v življenju uspeti. Hkrati gre za razmišljanje o svetu, o srečevanju z njim in za izdelavo pravilnega odnosa do vsega tega.

Modrost v Svetem pismuSTARA ZAVEZA: Modrost prihaja od Boga in je zato ni v človeku, ki misli, da zadošča sam sebi. Pričakovanemu Davidovemu potomcu jo bo Jahvejev Duh dal v polnosti. Modrost ve, kako urediti življenje, da bo v resnici srečno.  Modrost je Božjega izvira in Bog jo daje, komur hoče – samo Bog je resnično moder! Božja modrost je zaznamovala vse stvarstvo, v vsem je pustila svoj odtis. Med starozaveznimi »velikani« je po modrosti posebno slovel kralj Salomon, pa tudi egiptovski Jožef in drugi Božji možje so bili polni modrosti. Najlepše je modrost opisana  v Knjigi modrosti (Mdr 7,22-8,1 »Narava modrosti«): »V njej je namreč duh, ki je umen, svet, enkraten, mnogoter, pretanjen, gibek, razločen, neomadeževan, jasen, neranljiv, dobrohoten, oster, samostojen, dobrotljiv, človekoljuben, stanoviten, neomajen, spokojen, vsemogočen, vseviden, ki pronica skozi vse duhove, umne, čiste in najbolj pretanjene. Modrost se giblje hitreje kakor katero koli gibanje, zaradi svoje čistosti prodira in pronica skozi vse. Ona je namreč dih Božje moči, izžarevanje veličastva Vladarja vsega, zato se vanjo ne more prikrasti nič nečistega. Ona je odsev večne Luči, čisto ogledalo Božjega delovanja, podoba njegove dobrote. Čeprav je sama, zmore vse, ostaja v sebi, a obnavlja vse reči. In ko od roda do roda prehaja v svete duše, jih oblikuje v Božje prijatelje in preroke. Bog namreč ljubi samo tistega, ki prebiva z modrostjo. Sijajnejša je kakor sonce, vsa ozvezdja prekaša. Če jo primerjamo s svetlobo, jo prekaša,  njo pač zamenja noč, modrosti pa ne premaga hudobija.

Mogočno se razprostira od konca do konca in vsemu dobrohotno vlada.

 

NOVA ZAVEZA:  Jezus je poosebljena Božja modrost. Sam se razglasi za modrejšega od Salomona. Njegovi ga ne poznajo in zato ga mnogi tudi ne sprejmejo, a srca, učljiva Bogu, so ga pripravljena sprejeti. Jezus Kristus je modrost živega, vsemogočnega Boga in vsi, ki pridejo k njemu ter hodijo za njim, bodo spoznali veliko Božjo skrivnost: BREZPOGOJNO IN BREZMEJNO LJUBEZEN! Jezus s svojo modrostjo ne prinaša predvsem kakšnih posebnih življenjskih smernic (čeprav tudi te niso izključene), ampak predvsem prinaša Očetovo usmiljeno ljubezen. Njegov nastop je tako mogočen, da se ljudje sprašujejo: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?« Svojim učencem Jezus obljublja modrost: »Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati.« Apostol Pavel pravi, da je vsebina veselega oznanila v bistvu Božja modrost: »Mi oznanjamo Božjo modrost v skrivnosti, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše veličastvo.« Zanj je Jezus Kristus edina resnična modrost, on je: »Mesija, Božja moč in Božja modrost«, vse posvetno pa je norost, nespamet: »kajti modrost tega sveta je pri Bogu norost. Zapisano je namreč: Modre ujame v njihovi prekanjenosti«. Sveti Jakob pa v svojem pismu predstavi kriterije za razločevanje med posvetno in Božjo modrostjo: »Kdo med vami je moder in razumen? Z lepim življenjem naj pokaže svoja dela v krotkosti modrosti. Če pa imate v srcu grenko nevoščljivost in prepirljivost, se nikar ne hvalíte in ne lažite proti resnici. Ta modrost ne prihaja od zgoraj, temveč je zemska, duševna, demonska. Kjer sta namreč nevoščljivost in prepirljivost, tam je nered in vsakršno zlo. Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez razločevanja in hinavščine. In sad pravičnosti se seje v miru tistim, ki uresničujejo mir.«

 

POT MODRIH

 

1)      Opaziti znamenja, ki te vabijo na pot!

      Lk 5,1-11

2)      Biti pripravljen iti na pot, čeprav vsi drugi delajo drugače!

      Lk 18,35-43

3)      Poiskati najdragocenejše stvari in jih pripraviti kot darilo!

      Jn 6,1-14

4)      Pustiti vse, kar bi te oviralo na poti in »pripraviti rit« na naporno ježo!

      Mr 10,17-22

5)      Pravočasno kreniti na pot!

      Mt 16,21-28

6)      Vzeti s seboj popotni priročnik in ga uporabljati!

      2 Tim 3,15-17

7)      Vztrajati na poti kljub naporom in oviram!

      Heb 12,1-3

8)      Ne poslušati posvetnih glasov!

      1 Tes 5,16-24

9)      Pokloniti se pred Jezusom!

      Lk 7,36-50

10)  Vrniti se »po drugi poti« v vsakdanje življenje!

      Kol 3,1-17

Dodatne informacije