»Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6,36) V življenju gre za to, da po odkritju Božje ljubezni v našem življenju, živimo torej (kot usmiljeni Samarijan) tudi usmiljenje do bližnjega. Pri sv. Bonaventuri odkrivamo različne stopnje usmiljenja do bližnjega:

I. Visoka stopnja usmiljenja je v sočutju do bližnjega v skladu z besedo: »Bodite usmiljeni« (Lk 6,36) in po Jobovi besedi: »Mar sem odrekel revežem, kar so želeli« (Job 31,16) in »slepemu sem bil oko in kruljavemu noga« (Job 29,15). Nekoliko večje usmiljenje, če si usmiljen do sebe, kot je rečeno: »Bodi usmiljen do svoje duše, tako da boš Bogu prijeten« (prim. Sir 20,22). In še višje usmiljenje je v tem, da si usmiljen do Boga, kakor to zahteva po Jobovih besedah: »Usmilite se me, usmilite se me, vi, moji prijatelji!« (Job 19,21)

II. Tudi to je visoka stopnja usmiljenja, če si usmiljen do svojih staršev v njihovi žalosti. Še višja je v usmiljenju do tujcev in do tistih, ki so v bolečini. In še višja je v usmiljenju do sovražnikov, ko so ti v žalostnem stanju. Na tej stopnji je bil Jezus Kristus, ko je rekel: »Smili se mi množica« (Mr 8,2) in ko je zakričal z močnim glasom: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,32).

III. Visoka stopnja usmiljenja je v usmiljenju do tistih živih, ki telesno trpijo. Še višje v usmiljenju do potreb njihove duše. Še višja pa je v usmiljenju do pokojnih, ki so v vicah.

IV. Tudi v tem je usmiljenje, da si usmiljen do tistih, ki so v neki potrebi, čeprav so dobrega zdravja. Še višja je v usmiljenju do bolnih, ki sicer niso v posebni stiski. In še višja je v usmiljenju do bolnih, ki so poleg tega še v pomanjkanju.  

V. Druga visoka stopnja usmiljenja je v širokosrčnem razdajanju časnih dobrin, kot je to naredil Abraham, ki nikomur ni odklonil gostoljubnosti. Še višja je v odpuščanju žalitev, kot je to storil David do Savla. In je še posebej vzvišena v goreči molitvi za tiste, ki nas zasramujejo in žalijo, kakor sta nam dala zgled Jezus Kristus in sv. Štefan. 

VI. Končno je na visoki stopnji usmiljenja, kdor se zaradi svojega značaja usmili drugih. Še višje je, kdor je usmiljen zaradi zapovedi ali nasveta bližnjega. In najvišje je v usmiljenju, kdor ga izkaže zaradi misli na Boga in po Božjem navdihu. 

 


Dodatne informacije