PRIHAJAM K TEBI
Zakrament sprave
»V evangeliju ti Jezus zagotavlja, da z nemirom ne moreš doseči ničesar. Pristati moraš na svoje meje, na svojo krhkost.
Zakaj bi brskal po tem, kar povzroča bolečino tako tebi samemu kot tudi drugim ljudem?
Saj poznaš besede enega prvih pričevalcev Kristusa: 'Čeprav bi nas naše srce česa obsojalo, je vendar Bog večji od našega srca.'
Kristus Jezus te ne vabi k temu, da se pretirano ukvarjaš s samim seboj, temveč k temu, da se ponižno pokesaš v srcu. Kaj to pomeni?
Kesanje je vznesenost zaupanja, s katerim odvržeš nanj svoje slabosti. In že si odvezan, celo osvobojen, tako da lahko v polnosti živiš pričujoči trenutek in nisi nikoli potrt in brez poguma, saj ti je vedno znova odpuščeno.
Morda porečeš 'To ni mogoče'?
Vendar pa ti Kristus ponuja svoje sočutje v zakramentu sprave. In doumel boš, da je tvoje življenje, čeprav preizkušano, prepleteno z nitkami njegovega odpuščanja…
Bog te prosi, da se prepustiš Kristusu v zaupanju vere in sprejmeš njegovo ljubezen.
Čeprav te vleče v različne smeri, je odvisno zgolj od tebe ali boš uresničil svojo odločitev; nihče drug tega ne more storiti namesto tebe.«
(brat Roger iz Taizeja)
SVETA SPOVED – ZAKRAMENT BOŽJEGA ODPUŠČANJA
Katera je glavna skrb, ki bi jo moral imeti, ko pridem k spovedi?
Najpomembnejše je, da razumeš, da je ta zakrament dejanje vere v ljubezen Boga Očeta, ki nam v moči Jezusove daritve na križu odpušča grehe in nam po Svetem Duhu daje novo življenje.
Zakramenta se še vedno malce bojim. Kaj naj storim?
Sprosti se! Spomni se na to, kako je oče sprejel izgubljenega sina, velikega grešnika: tekel mu je naproti, objel ga je, poljubil, jokal od veselja in naredil gostijo… Te je še vedno strah poklekniti in prositi odpuščanje?
V sebi čutim glas svoje slabosti, ki mi pravi: zaman, saj bo spet vse po starem. Kako naj ravnam?
Ukrepaj odločno. Ni res, da bo »vse po starem«. Če vredno prejmeš zakrament in se odločiš za življenje z Bogom, bo v tebi delovala Kristusova življenjska moč, Sveti Duh, ki zdravi, podpira, hrabri in tolaži.
Seveda ne bodo vse tvoje težave izginile kar čez noč, a če boš živel po veri, boš s Kristusom zmagal.
Ali lahko pričakujem kakšna posebna doživetja ob svojem srečanju z Jezusom Kristusom v zakramentu odpuščanja?
Tega ne išči. Prepusti Bogu. Včasih se Bog dotakne tudi tvojih čustev – lahko se ob dobri spovedi zjokaš (zaradi kesanja ali zaradi veselja) – največkrat pa ne boš čutil nič posebnega. Zakrament je dejanje vere: Bog deluje v nas tudi takrat, ko ničesar ne čutimo!
Katerim stvarem naj pri naštevanju grehov dam prednost?
Najprej povej tisto, kar te najbolj teži. Dolžan si povedati vse smrtne grehe (če si zavestno, premišljeno grešil v veliki stvari) in najbolje je,da se jih spoveš najprej. Nespametno bi bilo, da bi bolnik zdravniku govoril o kožnem izpuščaju, če bi vedel, da ga v notranjosti razjeda rak. Prosi Gospoda Jezusa za ozdravitev. Bodi do sebe neizprosno odkrit, kajti, če se nisi odločil za popolno iskrenost, je bolje, da se ne spoveš. Neiskrena spoved bi bila lahko bogoskrunstvo.
Spovedati se moraš tudi stvari, ki si jih v preteklosti načrtno zamolčal. Nato sledi še priznanje manjših grehov.
Je bilo moje kesanje pri spovedi iskreno, če še vedno čutim, da me zlo privlači?
Zavedaj se, da Bog ne terja od tebe, da bi bil neobčutljiv za mikavnost zla. Bog zahteva, da se proti zlu odločno boriš s trdnimi, konkretnimi in primernimi odločitvami. V svojem Svetem Duhu ti obljublja pomoč, zaupaj mu!
Kaj naj storim, če me teži misel na že spovedane grehe?
Spomni se, da Gospod Bog v Svetem pismu zagotavlja: »Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal.« (Jer 31,34) in »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte!« (Jn 14,1)in »…če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse«(1 Jn 3,20). Bolj zaupaj Božji besedi, kot svojim občutkom!
Moja preteklost je ena sama zmeda. Kako naj jo uredim?
Naj ti pomaga spovednik. Preprosto povej, da ne moreš urediti svoje vesti in odkrito odgovarjaj na duhovnikova vprašanja.
Je za začetek novega življenja dovolj dobra spoved?
Zelo pomembna je, a zahteva resnično spreobrnitev. Ne smem si domišljati, da je z opravljenim zakramentom odpuščanja že vse opravljeno. Odločiti se je potrebno (tudi če tega duhovnik ne naloži kot pokoro) za jasen, konkreten program obnove duhovnega življenja. Zakrament spovedi je resničnost vere, po njem me Gospod resnično spreminja. Da pa se bo lahko to Božje delovanje tudi izrazilo v mojem življenju, moram sodelovati po svojih najboljših močeh. Ne smeš pustiti, da bi ti karkoli vzelo veselje, saj vendar veš, kako zelo te Bog ljubi!
(povzeto po knjigi A. Gasparino, Zakrament odpuščanja)
Spraševanje vesti
Spraševanje vesti ne sme samo ugotavljati grehov, ampak mora biti celosten pogled na preteklo življenje z Božjimi očmi; povezati mora z Bogom vse, kar se je zgodilo: dejanja, besede, misli in čustva.
Pri spraševanju vesti se lahko opremo na pet točk (po sv. Ignaciju):
1) postaviti se v Božjo navzočnost;
2) zahvaliti se za vse dobro, ki smo ga prejeli;
3) priznati storjene grehe;
4) kesati se in prositi odpuščanja;
5) odločiti se, kaj bomo storili v prihodnosti
Vest si lahko izprašamo na različne načine. Lahko si pomagamo z vprašanji, s kakšnim svetopisemskim odlomkom ali pa pregledamo življenje s pomočjo preproste sheme: dejanja, besede in misli. Potem ko smo se spomnili stvari, ki smo jih živeli, primerjajmo »podobo duše« s podobo Jezusa Kristusa.
Spraševanje vesti je zelo pomembno opravilo, s pomočjo katerega spoznamo kdo smo v resnici in k čemu nas vabi Gospod Bog. In tudi ko odkrijemo ogromno razliko med tem, kar nas uči evangelij, in tistim, kar delamo in mislimo mi, se nam ni potrebno bati. Oče nam v zakramentu sprave po smrti in vstajenju Jezusa Kristusa v Svetem Duhu odpušča vse in daje novo življenje.
MORDA TI LAHKO V PRIPRAVI NA SVETO SPOVED POMAGAJO TA VPRAŠANJA:
1. Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem
Sem v resnici zvest kristjan ali je zame vse samo tradicija, običaj? Ali je moja vera pristna, odprta ali površna? Sem vraževeren, se ukvarjam s kakšnimi nekrščanskimi duhovnimi praksami, verujem v horoskop? Molim samo, kadar kaj potrebujem ali tudi tedaj, kadar mi gre vse prav? Je moja molitev osebno srečanje z živim Bogom ali zgolj navada?
Preklinjam in pogosto uporabljam nesramne besede? Govorim proti Cerkvi, duhovnikom in papežu? Ali se rad udeležujem nedeljske sv. maše in prejemam zakramente? Ali se zavedam, da je greh zanemarjati sveto mašo in molitev? Dajem pretirano težo denarju, materialnim dobrinam, osebnim uspehom, zabavam?
2. Ljubite se, kakor sem jaz vas ljubil
Evangelij pravi, da ne moremo ljubiti Boga, če ne ljubimo svojega bližnjega. Ali sem prepričan o tem? Ali se sporom izogibam? Kot veren oče ali mati skrbim za versko vzgojo otrok? Jim dajem dober zgled? Si vzamem čas, da se z njimi pogovarjam? Sem kot zakonec zvest in družino spoštujem? Sem pripravljen na dialog, razumevanje? Rad odpuščam in skušam razumeti napake bližnjega, ker imam tudi jaz svoje napake? Opravljam, sem nevoščljiv, ljubosumen, maščevalen? Sem na delu pošten in vesten? Spoštujem človeško življenje, sem komu vsiljeval, svetoval ali sam naredil splav? Sem kradel, sleparil, oškodoval premoženje posameznika ali skupnosti? Vozim previdno v spoštovanju življenja bližnjega?
3. Dolžnosti do sebe
Ali se zavedam, da je moje telo tempelj Svetega Duha? Skrbim za svojo duhovno rast z vsakdanjo molitvijo? Rad sodelujem pri župnijskem življenju?
Kako uporabljam svoj čas in darove, ki mi jih je dal Bog? Sem čist v mislih in dejanjih ali govorim in delam nesramno? Pretiravam v hrani in pijači?
Opravljam svoje državljanske dolžnosti, plačujem davke, spoštujem okolje?
Mi vest očita še kaj drugega?
V pripravi (ali čakanju) na spoved lahko ob jagodah rožnega venca moliš:
Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene grešnika!