Pohiti, Jezus, glej tu imaš moje srce! Moja duša je revna in brez čednosti. Bodla te bo slama neštetih nepopolnosti in boš vekal. Toda, kaj hočeš, moj Gospod? To je vse, kar imam. V tvoji revščini se mi smiliš, pomilujem te, solze čutim v očeh…

 

Jezus, olepšaj mojo dušo s svojo navzočnostjo, okrasi jo s svojo milostjo, sežgi vso to slamo in jo spremeni v mehko ležišče za tvoje presveto telo.

 

Jezus, čakam te. Oh, hudobneži te ne marajo. Zunaj brije mrzla burja… Pridi v moje srce; siromaček sem, a te bom kolikor mogoče pogrel. Vsaj to želim: sprejmi mojo dobro voljo, da bi te rad lepo sprejel, da bi te zelo rad imel in bi se rad zate žrtvoval. Z druge strani pa si ti bogat in vidiš, kako sem potreben. Ti si ogenj ljubezni in boš očistil moje srce vsega, kar ni tvoje presveto Srce. Ti si neustvarjena svetost in me boš napolnil z vsemi milostmi, ki so potrebne za pravi duhovni napredek.

 

Pridi, Jezus, veliko ti imam povedati… zaupati veliko težav, veliko želja, veliko obljub, veliko upov. Hočem se ti pokloniti, te poljubiti na čelo, moj Jezušček, in se ti znova darovati za vselej. Pridi, O Jezus, nikar se več ne mudi, sprejmi moje vabilo in pridi!

 

                                                           (bl. Janez XXIII.)

 

Dodatne informacije