ŽIVE JASLICE IN SESTAVLJANKA 9+

TOREK, 1. 1. 2013

Pozdravljen/a v novem letu!
Naj bo obilno blagoslovljeno!

V teh prazničnih dneh je ritem v našem samostanu resda malce počasnješi pa tudi številčno smo kar precej razredčeni (obiski doma, pa skupni oddih mladih bratov, pa obveznosti v Kančevcih…), a se še vedno dogaja marsikaj omembe vrednega.
Vedno mi je lepo, ko se z brati na vse tri svete večere zberemo k blagoslovu samostana in med petjem in molitvijo rožnega venca kličemo božji blagoslov na naš dom. Podoben blagoslov se mi je že kot otroku vtisnil v spomin, ko sta nas stara starša vsako leto znova popeljala po hiši s prijetno dišečim ognjem iz beganc (butar) in blagoslovljeno vodo. Na koncu smo se vedno ustavili pred jaslicami in zapeli kakšno božično.

Tokrat sem jaslice najgloblje doživel na sv. Štefana dan, ko sem z Brigito obiskal naše fante iz skupnosti Cenacolo v Škocjanu pri Novem mestu. V skupnosti je hvalevredna navada, da pripravijo žive jaslice. Koliko truda in energije je vloženo v pripravo le teh dobro vem, saj sem bil pred dvema letoma tudi sam udeležen v takšnem projektu v Varaždinu. Ne glede na vreme in temperature precej pod ničlo smo dan za dnem postavljali kolibe, mostove, ograje… Moja naloga – ki se je izkazala za precej zahtevno – je bila postavitev vodnjaka.
Moram priznati, da so bile jaslice v Škocjanu še lepše, kot pa smo jih takrat napravili mi. Vsa čast fantom! Tudi odigrali so jih profesionalno, kljub temu, da dež kar ni in ni hotel nehati. Bilo je hladno in mokro, a veselo in lepo. Po sami predstavi (če si ji lahko tako reče), smo skupaj doživeli še toplino hiše v Škocjanu. Nasproti mene je sedela družina iz Češke, ki ima verjetno tudi kakšnega fanta v skupnosti. Naj bo pot fantov in deklet v tej šoli življenja blagoslovljena!

Po končanih božično – štefanovskih obveznostih sem skočil domov. Še posebej sem se veselil srečanja s sestro in njeno družino. Živijo namreč v Belgiji in tako se vidimo le dvakrat letno. Ana in Nina sta obe že veliki punci, a sem kljub temu precenil njuno sposobno sestavljanja “puzlov”. Pa saj nisem kriv samo jaz… Na škatli je pisalo 9+ in nikakor nisem mislil, da se bomo s sestavljanko zabavali več kot tri ure. Ani sami je zanesljivo ne bi uspelo sestaviti. No, malce čez 23. uro je naša ekipa petih odraslih le končala z delom. Bogu hvala za potrpežljivost nekaterih!
V soboto smo skupaj okušali lepote zasnežene Pokljuke in po nekaj letih sem ponovno stal na smučeh. Še dobro, da proga ni bila zahtevna. Leta in kile se mi precej poznajo (predvsem slednje).
Tako v novo leto stopam z veliko željo, da bi spet malce poskrbel za svoje telo, da bi se prepbudil iz dremeža na področju fizične aktivnosti in izkoristil dobre možnosti, ki jih za to imam. Naj mi Gospod pomaga!

Vse dobro v novem letu še enkrat! Naj bo blagoslovljeno!

BTB
brat Jaro

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja