ZAKAJ TRPIM, ČE PA …

Ponedeljek, 21. 11. 2016 – Darovanje Device Marije

Hvaljen Jezus!
Gospod naj ti da svoj mir!

Tokrat me je k pisanju spodbudilo srečanje s trpljenjem ljudi, ki so mi dragoceni. Včeraj sem bil na obisku pri prijateljici v psihiatrični bolnišnici v Polju in Gospod se me je dotaknil po njenem trpljenju. Je na zaprtem oddelku bolnišnice in ko sem stopil med te preizkušane brate in sestre sem bil res hvaležen, da sem Kristusov duhovnik. S seboj sem imel Jezusa v drobni beli hostiji, a sem čutil, da – preden ponudim prijateljici možnost zakramentalnega srečanja z Jezusom – moram najprej prisluhniti njej. Lahko bi rekel podobno, kot je nekoč zapisal veliki Ivan Cankar ( v črtici Obhajilo), da sem se sam obhajal s Kristusom, ki živi v tej moji trpeči sestri. Prisluhnil sem ji, jo skušal sprejeti in ljubiti … Trpeči človek je res kraj, kjer prebiva živi Bog!
In še več trpljenja sem srečal v teh dneh. Moje srce se takrat, ko ga srečam, počuti tako majhno, krhko, nemočno. Velikokrat ostanem brez besed in samo Gospod je tisti, ki mi daje moč, da zdržim v tej praznini. Kaj naj rečem dekletu, ki je že tako zelo preizkušano, pa zve še, da je njena sestra zbolela za rakom? Kako naj pomagam cenjeni sestri v Gospodu, ki živi sama in nima nikogar, ki bi ji priskočil na pomoč, težave se pa kopičijo iz dneva v dan? Kako …?
In potem sem zvečer na mizici pred cerkvijo odkril Božje okolje z naslovom Zakaj trpim, če je Bog dober? V njem me je nagovorila pesem, ki jo želim danes deliti s teboj. Prisluhniva ji skupaj. Tako resnična je …

Ne govori o bolečini,
dokler nisi v duši in na telesu
prestal njene neme strahote.
Prosim, ne razpravljaj
in ne pridigaj o trpljenju,
dokler te ni njegova ostrina spremenila
v krik in molk.
Nevarno je govoriti o bolečini.
Ali veš, da prebičan viharnik nikoli več
ni cvetoča jablana?
Trpljenje te spremeni za vedno.
Oklesti te in izdolbe,
izkleše te in zmelje,
da se zaveš svojega prahu in uboštva.
Zamaje ti vero, upanje in pogum,
da postaneš povsem odvisen
od milostne molitve svojih bližnjih.
In če se bližnji umaknejo in zbežijo,
je zapuščenost neskončna.
O, Mati, ki si molče stala pod križem,
stoj mi ob strani, ko bo najbolj hudo!
Tiho prestajaj z menoj,
da skupaj prestaneva do dopolnitve.

(Nataša)

https://getalongwithgod.com/wp-content/uploads/2015/03/sufferings-of-christ-inside.jpg

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja