VSI BLAGOSLOVI POLETJA

Četrtek, 20. 8. 2015 – sv. Bernard

Hvaljen Jezus!

Morda se sprašuješ, kaj se je zgodilo, da sem se končno spet usedel za računalnik in napisal teh nekaj vrstic na blog. Enostavno: sem doma v NKNSju (najlepšem kraju na svetu) in v srcu in okrog mene je več miru, tako da sem lahko par minut namenil pisanju tega zapisa.
Že nekaj časa čutim, da se moram Gospodu zahvaliti za vse darove, ki mi jih je podaril v letošnjem poletju, tudi na način, da nekaj zapišem o njih.
Začel bi z romanjem v Assisi, ki sem se ga udeležil konec julija. Že dve desetletji izkušam bogastvo teh romanj, ki jih organiziramo bratje kapucini. Ne nazadnje je tudi pri porajanju mojega poklica romanje v Assisi leta 1994 imelo izredno pomembno vlogo… Letos je tema vključevala dva pomembna vidika: v naslovu Marija, Devica in Mati je bila vsebovana naša odločitev in goreča želja, da bi še globlje vstopili v skrivnost Marijine vloge v zgodovini odrešenja in naši osebni zgodovini, v podnaslovu Posvečenost in poročenost pa smo skušali izraziti pomebnost iskanja poti poklicanosti, ki jo je Gospod položil v srce slehernega človeka. Sadovi romanja so v veliki meri še skriti v srcih mladih, kar pa se že vidi, je vir veselja in radosti.
Letošnje poletje mi je prineslo še en izziv. Po skoraj 10ih letih sem se ponovno podal na potovalni tabor s skavti. V svojo sredo so me povabili klanovci s Homca. Na ta kraj in steg imam res lepe, bogate spomine, saj sem v letih od 1992 do 1994 skupaj s s. Marjeto Pijo Cevc prav tu vodil klan. Kako lepo je skavtsko življenje in kako lepi so mladi, ki hodijo po njej, sem smel pet dni odkrivati v živo. Hvala Bogu za vsa doživetja smeha, pesmi, pogovorov, za vse korake, izzive, ljudi, ki smo jih srečali… V meni se je ponovno prebudil skavtski duh in z veseljem lahko rečem: biti skavt je privilegij!
Ne, ni še konec darov, ki mi jih je Gospod natresel to poletje…
Sredi tega meseca sem namreč s skupino mladih teden preživel na otoku Kaprije pri Šibeniku. Čeprav je bil program počitniško naravnan, pa sem se čuti kot duhovnik zelo dobrodošlega in potrebnega. Biti med mladimi, ki resno jemljejo svoje življenje, a so kljub temu, ali pa prav zaradi tega, odprti za veselje, smeh, druženje… je tudi zame spodbuda, da bi živel zares – da bi z veseljem živel evangelij. Hvala vam, dragi prijatelji, za čudovit teden! Naj vas Vseljubeči spremlja na vseh poteh!
Hvala tudi tebi, ki to bereš, da se po svojih močeh trudiš živeti ljubezen! Naj te Duh ljubezni vodi in podpira!

Vse dobro v Gospodu!
BTBpM

br. Jaro

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja