Ponedeljek, 12. 3. 2018 – dan pred mamičinim 75-im rojstnim dnevom

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro!

… spet pišem, ker sem živ in ker mi je dano (s tem mislim podarjeno), da zaznavam in rad ubesedim življenje, ki teče skozi moje srce.
Sem doma – na Bledu (Saj dobro vem, da je Škofja Loka sedaj moj pravi dom, a v srcu je tudi Bled še vedno kraj, kjer sem doma) … Le meter in pol stran sedi človek, brez katerega me ne bi bilo, če pa bi že po kakšnem nedoumljivo neverjetnem čudežu že bil, zanesljivo ne bi bil tak kot sem – moja mami. Ker bo jutri dopolnila 75 let življenja in ker sem prišel domov, da popraznujemo, teh nekaj vrstic posvečujem njej. Saj veš, kaj piše na koncu evangelija po Janezu, kajne (Jn 21,25)?! No, ravnokar sem v mislih zamenjal Jezusovo ime z imenom moje mami. Olga je. Upam, da razumeš, kaj hočem povedati …

(To je bil pač še eden izmed tistih mojih uvodov, ki se kar tako mimogrede izmuznejo iz globin srca in tiho postanejo najpomembnejši del zapisa …)

V bistvu sem hotel napisati tole:
Sobotni zajtrk je bil nekaj posebnega. Najprej zaradi dobrot, ki so nam jih pripravile šolske sestre v Repnjah, potem pa zaradi pričevanja s. Polonce o čudovitem Božjem delovanju v dneh misijona na Kapeli pri Radencih. Sestre so namreč po dve in dve dva dni hodile od hiše do hiše, trkale na vrata in srca domačinov in prinašale veselo vest o Božji ljubezni v Jezusu Kristusu.
In s. Polonca je med drugimi konkretnimi znamenji Božjega delovanja omenila tudi križe ob potih, na katerih je bilo pogosto napisano: “Slava Bogu, mir sosedom!” (S. Polonca mi je poslala celo fotografijo s tem napisom, a je žal ne znam spraviti na to mesto.) Na prvi pogled sicer malce nenavadna prepesnitev angelske hvalnice z betlehemskih poljan skriva v sebi – po mojem niti ne tako skromnem mnenju (na tem blogu sem pač jaz “glavni” – če seveda za hipec pozabim na Gospoda Boga) – dragoceno sporočilo: LJUBEZEN JE VEDNO KONKRETNA!
Lahko je živeti v miru z ljudmi, ki so nekje daleč, ki jih nikdar ne srečam drugače kot po TV ali medmrežju, ki ne vstopajo v moj osebni prostor, ki me ne izzivajo in včasih celo ogrožajo s svojo drugačnostjo. Mir ljudem na zemlji! Čudovito, zelo pomembno oznanilo … A mir sosedom je globlje, konkretnejše, pogumnejše … Dragi sosedje, želim vam mir in pripravljen sem storiti vse, da bi Kristusov mir umiril in povezal naša srca …
In v meni se oglaša “farizej”, ki hoče malce popametovati: “In kdo je moj sosed?”
Danes so bili moji sosedje: bratje in sestre pri jutranji maši, bratje in Sabina pri molitvi hvalnic, množica mladih na avtobusni postaji, avtobusni šofer, Majda in druge prijazne prodajalke v Merkurju, Andrej, ki me je prijazno peljal do Kranja, možakarji s pivom v rokah … Predvsem slednji so bili sosedje, ki resnično potebujejo tvoj mir, Jezus! Iz njihovih oči so vrela neizrečena vprašanja in zdi se mi, da si v teh nekaj minutah srečanja uspel v njihovih srcih prebuditi iskrico hrepenenja po ljubezni. In hvala ti, Gospod, da sem jim lahko v tvojem imenu zatrdil: “Nihče ni brezupen primer!” Objemi jim srca, Jezus, in jim daj svoj mir!
… in potem je tu moj dragi brat Grega in seveda moja mami! No, pa sva spet tam, kjer sva začela … Mami, hvala za vso ljubezen, ki se je na toliko konkretnih načinov izlila v moje življenje! Mami, rad te imam!

Tudi tebe, dragi sosed, draga soseda!

brat Jaro