NEDELJA, 2. 12. 2012 – prvi dan adventa

Hvaljen Jezus!

Morda se pa s tem adventnim časom začenja tudi novo življenje?!
Vsekakor čutim potrebo po temeljiti prenovitvi na marsikaterem področju…
No, vem, da je potrebno začeti z malim, pa sem se odločil, da po dolgih mesecih spet kaj napišem na tale blog.
Če si eden izmed tistih, ki kljub dolgi pavzi še nisi obupal nad menoj, potem se teh vrstic verjetno veseliš. Če si sem zašel slučajno, upam, da nisi razočaran…

Težko je strniti nekaj mesecev v nekaj stavkov, zato tega niti ne bom poskušal.
Začel bom znova, tako kot da sem zadnjič pisal včeraj.

Danes zjutraj sem spet izkusil kako slaboten sem, kadar je treba sprejeti žrtev in se odpovedati samemu sebi. Slabo sem spal in ko je ob 6.25 zazvonil zvonec za k molitvi, se kar nisem mogel dvigniti iz postelje. No, lep začetek adventa…
Še dobro, da mi v zadnjih dnevih uspeva dvigati pogled k Jezusu – to je bil tudi moto misijona v naši župniji (ena izmed stvari, ki sem jih na blogu prespal) – in iskreno prositi za moč, tako moja slabost ne vodi v samoobtoževanje in še dodatno temo…

Še nekaj, kar mi je prineslo veselje, bi rad danes delil s teboj.
S težko glavo sem seveda tudi težko pridigal, a kot že tolikokrat je tudi danes Gospod moje ubogo “jamranje” uporabil za dobro. Brat mi je po maši povedal, da je v spovednico prišel nekdo, ki so ga besede pridige spodbudile k zakramntu sprave… Res velik je Bog!

Naj bo za danes dovolj – me že roke bolijo, ker nisem več navajen tipkanja – pa tudi ne bi ti rad vzel dragocenega časa.

BTBpM (Bog te blagoslovi po Mariji)

brat Jaro