Ponedeljek, 26. 12. 2016 – praznik sv. Štefana, prvega mučenca Cerkve
Hvaljen Gospod Jezus Kristus
– ker je v svoji ljubezni postal eden izmed nas!
Iskreno ti želim predvsem, da se v teh svetih dneh naužiješ Božje bližine in ljubezni. Naj pa ne manjka tudi bližina tvojih najdražjih ter sester in bratov, ki ti jih Gospod pošilja na življenjsko pot. Oboje tako zdravilno boža naša srca …
Sam letošnje praznike preživljam nekoliko drugače kot druga leta. K temu me je primorala viroza, ki me je oddaljila od dogajanja v našem bratstvu in cerkvenem občestvu in me zavila v precej drugačen mir moje sobe. Ne skrbi, nič hudega mi ni, prazniki so tudi zame lepi in globoki. Naj ti priznam, da sem si tokrat privoščil celo razkošje solz ganjenosti, ki jih v družbi drugih zanesljivo ne bi bilo. Tako dobro je bilo čutiti, da je moje srce še vedno živo, da še bije v ljubezni, da ga Duh še obiskuje …
In spet se je prebudilo hrepenenje.
Da bi bil svetilnik v tem svetu, v katerem se temne sence vse prepogosto zgrinjajo celo nad srca tistih, ki z vsemi močmi iščejo ljubezen. Da bi preprosto stal tam, kamor me je postavila močna, ljubeča Očetova roka in bi bil nosilec Luči. Evangelist Janez je zapisal besedo, ki si jo skušam vtisniti v srce: “Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.” Še predobro se zavedam resničnosti obeh delov te trditve: “da nisem jaz luč” in “da naj bi pričeval o luči”. Če ob prvem delu skesano upogibam glavo in se trkam na prsi, pa ob drugem ne morem, da ne bi v srcu poskakoval od veselja, ker mi je zaupana tako velika in lepa naloga. Zato izpovedujem z besedo in dajem na voljo svoje življenje, da se razodene tvoja močna svetloba, Gospod Jezus! Ker ti si resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, in si prišel na svet, da bi vsi imeli življenje v tebi …
Prosim te, Jezus, v svojem Svetem Duhu mi pokaži, kako ti razsvetljuješ vsakega človeka, kako deluješ v globinah src in kako nas nežno, a odločno vodiš k polnosti življenja. Rad bi te videl v svojih bratih in sestrah, veliki Brat! Rad bi bil orodje, svetilnik, vodnjak zate … Zgodi se! Zgodi se!
Ker je Gospod tako velik, da si je upal postati Dete, nama v njem želim, da bi tudi najino srce postajalo vse bolj polno njegove neustavljive svetlobe.
MIr s teboj, dragi sopotnik, draga sopotnica!
br. Jaro
P. S. S teboj želim deliti molitev, ki je nastala pred več kot 20-imi leti, a se še vedno z vsem srcem podpišem podnjo. Tako, v spodbudo …
MOLITEV MOJEGA ŽIVLJENJA
Gospod Jezus Kristus,
očisti me in me poglobi,
do samega dna me izprazni.
Zazidaj razpoke, ki mi jih je vtisnil čas
in skozi katere odteka voda življenja.
Očiščenega in prenovljenega me napolni.
Vsega. Do vrha.
Naj ponovno oživim.
Živa voda tvoje ljubezni –Ti sam,
me vzemi za svojega.
Postavi me v puščavo, v kraje,
kjer bratje v obupu iščejo vodo.
Naj bom tam. Poln Tebe. Zanje.
Naj se ustavljajo ob meni,
a nikdar zaradi mene.
Ti jih odžejaj in v njih obudi življenje.
Naj jih vabi k Tebi
in naj polni Tebe stopajo naprej po poti.
Gospod Jezus Kristus,
hočem biti vodnjak.
Vodnjak zate, Boga.
Amen.
