Punce, navdušen sem nad vami!!!

Tjaša, Neja in Katja, osvojile ste moje srce!

Tega sicer sploh ne veste, saj sem se vso vožnjo od Ljubljane do Škofje Loke trudil zreti v moj “kindl” (elektronski bralnik).
A me je živost hvalnice vašega življenja odtrgala od svetopisemskih psalmov – in prisluhnil sem Gospodu, kako žubori v vas.
Toliko preprostega veselja ste mi podarile v teh dvajsetih minutah, da vam nikdar ne bom mogel biti dovolj hvaležen.
Utrdile ste mojo vero v vas mlade in me spodbudile, da vztrajam v prepričanju, da ste dobri in da je prihodnost sveta svetla.
Kamen – škarje – papir … OK, to vem, da je ta igra živa med vami mladimi… Ampak, da se še kdo na tem svetu igra “ena račka je umrla, ali pojdeš na pogreb …” si pa res nisem mislil. Saj je bila to vendar igra otrok že kakšnih sto let nazaj, ko sem bil jaz mlad …
In veste, drage punce, še eno veliko zmago ste izbojevale na tistem vlaku:
Vaš tihi sošolec, ki je sedel na drugi strani hodnika, je iz sključene zabubljenosti v račufon, dvignil svojo glavo in z živimi, radovednimi očmi srkal vaše veselje. Tako kot jaz …
In pred izstopom sem vas hotel poklicati po vaših imenih, a sem se ustrašil, da ne bi prav razumele. Oprostite, ker sem taka reva …

Zato pa se vam zahvaljujem s temle zapisom:
Neja, Katja, Tjaša – carice ste!

V Kristusu
br. Jaro

V Škofji Loki, 19. 1. 2019 ob 22.53

https://web.sc-celje.si/tomi/seminarske2010/NenavadniSporti/Ziga_Hus/rpsImg.jpg

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja