Škofja  Loka, 29. 1. 2018
(Danes je čudovit dan. Zakaj? Ker sem sva … in ker je On!)

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Priznati moram, da se zadnje tedne res sprašujem, ali je sploh možno, da sem tako zelo dragocen v Božjih očeh. Vse – razen glasov strahu, negotovosti in drugih vrst teme, ki odmevajo nekje globoko v moji notranjosti – kliče: “Ja, čudovit si in Oče te brezpogojno ljubi!”
Včeraj, ko sem skupaj z brati in sestrami iz Prenove v Duhu slavil Jezusa, mi je Duh prišepnil tri močne potrditve moje dragocenosti:
– Očetov objem (z nežno-močno ljubeznijo Oče objema vse, prav vse kar sem …);
– Jezusov pogled (z velikimi usmiljenimi očmi me Jezus spremlja na vsakem mojem koraku …);
– glas Svetega Duha (tih, včasih komaj zaznaven, a kristalno čist in odločno jasen me potruje in umirja v mojem hrepenju po ljubljenosti …).

Pa tudi evangeljski odlomek o obsedencu iz Geraške dežele, ki nam ga mati Cerkev danes daje v hrano, me je danes zjutraj osupnil. Najprej zaradi silne moči zla, ki je – ko se enkrat polasti človeka – neobvladljivo, ima pa en sam cilj: uničiti človeka. Ni čudno, da gremo hudiču tako zelo na živce, saj smo vendar Božja podoba. Neprestano ga spominjamo na Boga in na srečo, ki jo je bil nekoč deležen, pa jo je zavrgel. Od tod vse njegovo besnenje …
A še veliko bolj me je zdramilo dejstvo, da je bil obsedenec, za vse ostale moteč in strah vzbujajoč – popolnoma izgubljen primer, v Jezusovih očeh vreden več kot dva tisoč svinj!!! Pa to je moralo biti takrat ogromno bogastvo … In Jezus tebi nič meni nič pošlje hudobnega duha vanje. Da bi rešil tega čudaka!
Gospod Jezus, hvala, ker sem tudi jaz tako drag tvojemu srcu! Hvala, ker vidiš v meni stvari, o katerih si sam še sanjati ne upam!
Prav zdajle sem se spomnil na Miha, ki je včasih s ponosom nosil majico, na kateri je bil velik napis ČUDEN. Čudno, kajne? Ampak to ni bilo vse … Zadnja črka v tej čudni besedi je bila prečrtana in pod njo je bil en velik, veselje prinašajoč “Ž”!!! (Ko sem nekoč v prav takšni majici s skupino mladih hodil po mestecu na hrvaški obali, sem za seboj slišal glas (v slovenščini): “Poglej, kaj mu piše …” Ja, vsak od nas – po svoje malce čuden – je resničen Božji čudež!

Naj ti v molitev priporočim mlad par, ki se je znašel v veliki stiski. Po včerajšnjem srečanju smo se odločili, da skupaj molimo devetdnevnico k sv. patru Piju. Te prosim, da se nam po svojih močeh pridružiš. Če pa hočeš tega našega svetega brata od blizu pocukati za rokav, pa pridi  k nam v Škofjo Loko. V kapeli, posvečeni njemu, boš lahko počastil njegove relikvije in dobil knjižico z njegovimi mislimi, devetdnevnico in litanijami njemu v čast.
Pred nekaj minutami mi je naš br. Jožko rekel: “Jaro, veš, v tej kapeli se res dogajajo čudeži …”

BTBpM!

br. Jaro