Petek, 21. 12 2018

Objem v Gospodu!

Pred nekaj minutami sem iz spovednice pred kapelo p. Pija prišel v sobo. Napisal sem pismo, za katerega sem se bal, da ga ne bom napisal … in sedaj sem tukaj zate.
Rad bi ti povedal, da danes res vem, kako sem obdarjen, ker smem biti Kristusov duhovnik.
Nikdar se ne bom mogel dovolj zahvaliti za dar okušanja hrepenenja, ki ga moji sestre in bratje v nadčloveškem zaupanju izlivajo v moje srce v zakramentu sprave. In nemalokrat sem ganjen do solz … in se trkam na prsi … in se čudim nemojim besedam tolažbe, ki vrejo iz mojih ust …
In vem, da sem priča neverjetnemu čudežu ustvarjanja novih src. Pred mojimi očmi se uresničuje odgovor Vseljubečega na Davidovo prošnjo: “Čisto srce, o Bog, mi ustvari …”
In jecljam, ko hočem izraziti  hvaležnost Neizrekljivemu.
In me boli, a to je – si si zapomnilo, drago dekle – BOLEČINA HREPENENJA.

Pa kaj ti to pišem … saj je že vse zapisano v tvojem srcu …

brat Jaro