PETEK, 24. 11. 11

Mir in dobro!

Danes je dober dan! Pravzaprav je vsak dan dober, ampak danes sem gauspel tudi zaznati kot takega in Gospodu sem hvaležen za to…

Zjutraj sem zaspal in sem se tako ob trkanju brata na hitro oblekel – sestre klarise v Dolnicah pač ne smejo čakati… O, koliko milosti se preko njihovih žrtev in molitev prelije tudi v moje življenje! Je bolje, da ne vem, ker bi me bilo “groza”… Tako pa se preprosto veselim srečanja z njimi…

Izmed vseh Božjih objemov želim s teboj deliti dva.
Na “osemki” sem imel priložnost stati med srednješolci in v živo srkati življenje, ki ga živijo. Njihovi obrazi, potegavščine, kletvice, tihotapljenje na trolo pri zadnjih vratih, pogovor o tem koliko stane “ganđa” v Amsterdamu in kako dobro je to, da je kanabis tam legalna, … Za teh nekaj trenutkov sem bil njihov vrstnik vsaj v poslušanju – čeprav so nas ločevale moja redovna obleka, pa moja brada, pa pleša, pa… Vsekakor je privilegij biti med mladimi in moliti zanje kot neposreden odgovor na to, kar živijo!

In sem se presedel na “trinajstko”…
Srednješolki na sedežih za menoj sta se pogovarjali o cerkveni poroki. Hmm, zanimivo.
Prva pravi: “Jaz sem samo krščena, on pa še to ne.”
Druga svetuje: “Pa saj lahko tik pred poroko vse opraviš v enem šusu. Greš k župniku, pa ene dvakrat v cerkev… In to je to. Sploh pa ne vem zakaj je vse to potrebno za poroko…”
Prva nadaljuje: “Jaz ne hodim v cerkev, grem samo jaslice pogledat…”
In druga: “Mi imamo pa jaslice tudi doma… Je lepo…

In me je spet odneslo v molitev…

Jezus, v tem večeru ti ponovno izročam vse, ki si mi jih danes podaril kot sopotnike na poti v večnost: brata s ščuko, mami in Grega, Tomaža, Klaro, mlade na trolah, Viko, Tino, Heleno, Blaža, Jakoba… Ej, hvala!

In še nekaj, NAŠI ODBOJKARJI SO PREMAGALI HRVAŠKO!!! BRAVO NAŠI!!!

Lahko, mirno noč v Gospodu!

brat Jaro