… ki je na Bledu razodel svoje veličastvo!

Četrtek, 25. 1. 2018 – praznik spreobrnjenja apostola Pavla
(NKNS – “moj” Bled)

Mir s teboj!
In naj bo hvaljen Jezus!

Verjetno si res osupel nad količino zapisov na tem blogu v zadnjih tednih … Morda si misliš: “Končno se je prebudil iz dolgoletnega spanja …” ali pa se sprašuješ: “Le koliko časa bo vtrajal …” Iskreno povedano, ne vem. Povem ti pa, da ta trenutek z veseljem delim s teboj to, kar mi podarja Gospod. Naj traja …

Tistim, ki imate mojega ponašanja z Bledom (Rad namreč povem, da sem doma z Bleda, čeprav se dobro zavedam, da za to obdarjenost – danes sem jo še posebej doživel kot tako – nimam nobenih zaslug.) že čez glavo, je verjetno naslov, ki sem ga dal temu zapisu, zazvenel malce prepotentno. Ki je na Bledu razodel svoje veličastvo, hm?!
Misel, ki se mi je prebudila ob današnjem molitvenem sprehodu okrog jezera, je sad sovpadanja četrte skrivnosti svetlega dela rožnega venca in pogleda na s soncem obsijano jezero, otok, grad, zasneženi Stol, … Misel “ki je na gori razodel svoje veličastvo” se je mehko, tiho, nežno prelila v “ki je na Bledu razodel …” In v srcu se je prebudila hvaležnost, da sem lahko ta trenutek tukaj, da sem odraščal v  tem čudovitem kraju, da se lahko vedno znova vračam sem …
Naj ti predstavim še zame posebno dragocen kraj na tem od Boga tako bogato obdarjenem koščku zemlje. Gre za preprosto Marijino znamenje nekaj sto metrov oddaljeno od “hangarja” (regatnega centra). Kadarkoli se od doma odpravim k jezeru, grem tam mimo in se na kratko ustavim. Na betonskem stebru stoji preprosta kapelica, v kateri je prav tako zelo preprosta slika jezera z otokom. Nad njima je podoba Device Marije in spodaj napis “sv. Mati Božja na Blejskem jezeru”. To je kraj, kjer po Marijinih rokah Očetu izročam vse vas, ki ste tako ali drugače vstopili v moje življenje. Večkrat se spomnim na besede prijateljice, ki mi jih je pred leti namenila na najinem jutranjem romanju na otok: “Marija te je slišala!”
Naj bo dovolj … Lahko bi pisal še o pogovoru z Gregom, pa Evinih solzah, Majdini stiski, srečanju z Alenko, moji mami … a naj bo dovolj!
Življenje teče dalje …
Želim nama, da bi tudi danes uspela v krhke, lončene posode srca zajeti čim več okusa po njem. Saj je to vendar okus po Očetu, ki vse objema …

BTBpM
br.Jaro

http://www.blejskiotok.si/media/wysiwyg/Cerkev-Matere-Bo_je-na-jezeru-interier.jpg

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja