ČETRTEK, 15. 12. 2011

Ura je malo čez deset (dopoldne) in pred kratkim sem se vrnil iz cerkve, kjer sem se skupaj z župljani oz. župljankami eno uro v tišini sončil pre Jezusm v najsvetejšem zakramentu. Na misel mi prihajajo besede katoliškega apologeta, ki preko Catolic Answers (www.catholic.com) oznanja Jezusa Kristusa. Takole sem si zapomnil njegove besede: “Če bi na mizo postavili kocko iz plutonija in sedeli ob njej, ne bi prav ničesar čutili. Bi vas pa nevidni valovi vsega prežarčili… Podobno lahko rečemo za češčenje Jezusa v Najsvetejšem…” No, hočem povedati, da pri češčenju ponavadi ne doživljam nič posebej čustveno vznemirljivega, verujem pa, da me Gospod Jezus posvečuje, očiščuje… Zato vztrajam! Se trudim biti tam!
In kar je najlepše, nas vsakih nekaj dni pridejo za nekaj minut obiskat Jezusa  tudi otroci iz vrtca Nazaret. Seveda so njihove vzgojiteljice tudi z njimi. Danes so se posedli tik pred Jezusom, zmolili O Gospa, moja in Sveti angel ter zapeli Jezus moj, ljubim te. Skupaj smo počasitili Gospoda in prejeli blagoslov! Hvala ti Sveti Duh, ker v srcih vzgojiteljic v “našem” (v bistvu je to vrtec Marijinih sester) vrtcu prebujaš zavest, kako pomebno je otroke pripeljati k živem Jezusu. In ko so odhajali, so se poslovili od Jezusa: “ŽIVJO, JEZUS! ADIJO, JEZUS!”

No, čez dobro uro odhajam na “misijon” v Prečno pri Novem mestu. Zato tudi pišem že sedaj: prosim te za molitev. Da bi imeli vsi – tamkajšnji župljani, župnik in jaz – odprta srca za delovanje Duha. Zase te še posebej prosim! Da ne bi oznanjal samo z besedo ampak z Gospodovo močjo!

Naj se za konec še poveselim. Včeraj sem trikrat zmagal!!! Oziroma Gospod je zmagal v meni! Pisal sem bratu in mu zaupal stvari, ki so me težile – in dobil lep odgovor; drugega brata sem poklical po telefonu in mu iskreno izrazil pomislek glede zame pomembne stvari – poslušal in slišal me je ter me potrdil v prepričanju, da je res dobro zaupati v brate in verjeti, da v njih prebiva Gospod. In tretja zmaga? Končno sem odgovoril na e-pismo prijateljice – in danes že dobil odgovor. Bog bodi hvaljen za vezi med nami, vezi v Duhu! Včasih je sicer zelo težko drugemu spregovoriti o težkih stvareh, a v Cenacolu so nas učili, da je pravi prijatelj tisti, ki ti upa povedati tudi to, kar ni prijetno. a je pomembno.

Hvala! BtbpM
brat Jaro