HABEMUS PAPAM

NEDELJA, 20. 11. 11

Živjo!

Nedelja, Gospodov dan je, tako da sem vse dopolnde preživel v cerkvi. Lepo je gledati obraze ljudi, ki prihajajo k Jezusu z zahvalami, prošnjami, ranami, hrepenenji… Biti Kristusov duhovnik v katoliški Cerkvi je privilegij!
Posebej rad gledam obraze otrok – na njih lažje preberem Božjo ljubezen. Mi odrasli nosimo vse preveč mask… Zato sem na osnovi misli papeža Benedikta XVI. tudi popridigal o poslednji sodbi kot o razodetju, razkritju naše zadnje resnice. Srečanje s Kristusom bo odstranilo vse samoprevare, maske,… boleče bo, a osvobajajoče in osrečujoče!
Med eno izmed maš me je malce vznejevoljila hladnost ljudi. Mladinska glasbena skupina se je res trudila, da bi nas s pesmijo odprla Bogu, večina obrazov v Cerkvi pa je ostala resnih, mrkih, hladnih. O ljubo veselje, kje si doma?!

Danes smo v župniji odprli prodajno razstavo verskega tiska. Koliko dobrih knjig, koliko izzivov… Borbo za čas za branje bom moral vzeti bolj resno – je moj sklep.

Obdarjen sem bil tudi z zaupanjem mladega fanta. Kratek, a globok pogovor me je napolnil in v meni poživil zavest o lepoti mladih…

Popoldne smo se s Heleno, Bojano in Igorjem pustili “zvleči” v kino – festival Liffe je na zadnji dan ponudil Morettijev film Habemus papam. Like!!! Človeški obraz Vatikana, krhkost kardinalov in papeža, skupno iskanje verujočih in neverujočih… Precej smešno in hkrati preprosto, globoko. Priporočam!

Večer z brati. Beseda ob besedi. Utrujene oči.

Gospod, še en dan si mi podaril! Bodi zahvaljen!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja