BREZDOMEC, KI NI HOTEL DENARJA …

Sreda, 28. 11. 2018

Mir in vse dobro v Gospodu Jezusu!

O tem srečanju z Gospodom v bratu brezdomcu pišem z nekajdnevnim zamikom … ker pa mi misel na brezdomca, ki sem ga srečal v enem izmed ljubljanskih podhodov, ne da miru – in ker me Gospod vztrajno prebuja v molitvi zanj – pišem …
Običajno, ko se ustavim ob brezdomcu, ga najprej vpašam za njegovo ime – naše ime je silno pomembno, ker izraža našo enkratnost in naše dostojanstvo – in tudi tokrat sem storil tako. A visok, precej zaraščen in neurejen moški, ki je ležal na spalni vreči, mi ni hotel odgovoriti … obrnil se je stran od mene in se zazrl v betonski zid … Nisem hotel biti vsiljiv, zato sem tiho odšel.
A le dobrih petdeset metrov stran se je v mojem srcu prebudila neugasljiva želja, da bi temu svojemu preizkušanemu bratu omogočil vsaj dan ali dva v topli sobi, pa vroč tuš in dobro kosilo … V ovojnico sem na hitro spravil sto evrov – sicer sem trdno prepričan, da je veliko več vredna ena minuta pozornosti, kot pa en na hitro izročen evro, a tokrat … – in se vrnil do njega. Ponudil sem mu ovojnico in pričakoval hvaležen pogled, a dobil sem ostre besede zavrnitve: “Poberi se proč!”
Šok … Zmedenost … Presenečenje …
Ponižan sem se umaknil in v zadregi pospravil ovojnico v žep. Po glavi mi je rojil cel kup misli v stilu: “Le kaj mu je … čudno … zakaj me je tako grobo zavrnil … sem ga ponižal, prizadel …”
Odgovorov tudi danes ne poznam. Vem pa, da je ta moj brezdomi brat potreboval nekaj povsem drugega kot pa denar. In skupaj z apostolom Petrom sedaj v molitvi zanj ponavljam: “Zlata in srebra nimam, a kar imam ti dam … V imenu Gospoda Jezusa Kristusa vsatni in hodi …”

Naj Kristus po veri prebiva v najinih srcih, sestra, brat, da ga bodo lahko srečali vsi, s katerimi se srečujeva!

Pa lep dan – v Kristusu, seveda!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za brezdomec

MEGLA POVSOD OKROG NAS …

Četrtek, 22. 11. 2018 – god sv. Cecilije

Mir in vse dobro v Gospodu – naj bo hvaljen Jezus Kristus, danes, jutri in vedno …

Tega danes zjutraj sicer nisem imel namena napisati, a ker si se, draga Sonja, sama ponudila kot “vsebina” mojega naslednjega zapisa na blogu, pač res ne bi bilo lepo, če te ne bi omenil: Sonja, vem, da si zelo dobra Jezusova prijateljica. To me zelo veseli … In tudi Jezus sam mi pravi, da je lepo biti tvoj prijatelj, tako da bom “morda” tudi sam tvegal …

Včeraj, uff, včeraj je pa bil dan z velikim “D” …
Pred odhodom v Ljubljano me je presenetil in osrečil telefonski klic na stacionarni telefon (ne boš verjel/a, a tudi takšni še obstajajo …). Klicala je prijateljica, s katero sva se nazadnje srečala pred več kot 20-imi leti in od takrat nisva imeli stika. Niti ni vedela, če sem pravi Jaro, a je kljub temu poklicala … Ej, Gospod, hvala, ker nas povezuješ preko vseh časov in krajev v občestvu Očetove ljubezni!
In ko sem vstopil v avtobus, si me spet presenetil … Ne vem zakaj tako neizmerno uživaš, ko mi po povsem navdanih posvetnih doživetjih kažeš, kako blizu si mi v vsakem trenutku. (Danes sem prebral misel Henry-ja Nouwen-a, da je bistveno odpirati oči za Božje delovanje v svetu. Nič, prav nič ni izven Očetove ljubezni! Teologi pravijo, da celo pekel ne … Kdo bi razumel to neizmerno, nepredstavljivo, neugasljivo Ljubezen!!!)
No, nazaj v avtobus … Josipa Lisac je s svojih “srhljivo” lepim glasom pela: “Magla, svuda magla oko nas … iz daljine jedvačujno dopire tvoj glas …” (prevod za vas mlajše, ki niste okušali Jugoslavije: “Megla, povsod okrog nas megla … iz daljave komajslišno prihaja tvoj glas …”). Kolikokrat sem že slišal ta odpev! To je v bistvu edina pesem Josipe Lisac, ki jo takoj prepoznam … A vendar si mi jo, Gospod Sveti Duh, danes dal slišati na povsem nov način. Slišal sem, da poje o zmedenosti, zamegljenosti sveta, v katerem živimo in v katerem je tvoj glas ljubezni komaj zaznaven, ker je toliko drugih glasov, ki se nam vsiljujejo!!!
In zato bi se ti še posebej rad zahvalil za papeža Frančiška, ki vztrajno kliče vso Cerkev in v njej še posebno mlade, da vstopijo v srce, da prisluhnejo, kaj se v njem dogaja, da potrpežljivo razločujejo, kam jih vodijo posamezni glasovi in da se naučijo med vsemi razločiti tvoj tihi, sladki glas “na nas nore” Ljubezni.
POT V SRCE JE POT V TVOJ OBJEM, POT DO SREČE, KI NE MINE!

V Kristusu
br. Jaro

Rezultat iskanja slik za listen to your heart

Barbara, njena polnoletna prijateljica in štiri dekleta na vozičkih

Petek, 16. 11. 2018 ob 6.10

Hvaljen Jezus, mir in vse dobro v Njem!

Verjetno tega zapisa ne bi bilo, če me ne bi ti, draga Bernarda, včeraj spodbudila, naj spet kaj napišem … Kako dragocene so spodbude bratov in sester, kako ti, Gospod, zelo jasno govoriš po njih …
Če se sprašuješ, kdo je Barbara iz naslova, ti moram žal povedati, da je tudi sam ne poznam. Srečal sem jo pred dnevi na avtobusu – avtobusi, vlaki, postaje in ulice vedno bolj postajajo moje svetišče in ljudje na njih živi tabernaklji, v katerih odkrivam Gospoda – in mislim, da me ona niti ni opazila … Mojo pozornost pa je pritegnila ta zgovorna srednješolka, ki je svoje noge, obute v že precej zdelane čevlje, sproščeno dala na sedež in živahno debatirala s prijateljco na sedežu za njo. Slišal sem njeno ime … Barbara. Verjetno mi ni bilo podarjeno samo za to, da tole pišem, ampak da jo spremljam z molitvijo in jo blagoslavljam. Glede na slišano, je res potrebna blagoslova!
Govorila je namreč samo o partijih in – če sem prav razumel – različnih vrstah drog, ki jih na teh zabavah uporablja … Grozljivo je bilo poslušati mlado, lepo dekle, ki svojo srečo išče na povsem napačne načine … Barbara, draga Barbara, ta pot, ki se ti zdi tako zanimiva, je POT V SMRT! Vem, sem bil tudi sam na njej … Gospod, v tem jutru trkam na Tvoje usmiljeno srce s prošnjo za Barbaro in vse mlade tega sveta. Nauči jih hrepeneti! Nauči jih živeti!

In zvečer sem ponovno šel peš skozi center Ljubljane. V Trnovem so me čakale štiri punce, ki so zmogle dovolj poguma, da že devet mesecev hodijo po poti skupine Samuel, v kateri ob vsakdanji molitvi z Božjo besedo ter odpovedi gledanja filmov in drugih nepotrebnih vsebin na TV in spletu, ustvarjajo prostor tebi, Gospod, da bi jim ti lahko pokazal, zakaj si jih ustvaril, po čem resnično hrepenijo, kje bodo našle svojo srečo. Lucija, Maruša, Tina in Vesna vedo, da izven Tebe ni sreče. Pa saj je to že davno zapisal psalmist, avtor psalma 16: ” GOSPODU pravim: »Ti si moj Gospod, moja sreča, ničesar ni nad tabo … Daješ mi spoznati pot življenja; polnost veselja je pred tvojim obličjem, večne radosti na tvoji desnici.”
In med potjo sem opazil štiri dekleta na invalidskih vozičkih, ki so sedela za mizo v enem izmed lokalov ob Ljubljanici in se sproščeno pogovarjala. Tako polna življenja so bila … In  močno sem si zaželel, da bi jih videla tudi Barbara …

Objem v Kristusu!
brat Jaro

Povezana slika