Četrtek, 1. 2. 2018

Hvaljen Jezus!

“Vsaka kapljica ljubezni je od Tebe, Bog!
… Človek človeku ne najde do dna,
Ti si, ki ljubiš me v srcu srca.
V tvojih očeh vsak drugače je lep,
vsakdo na polju najlepši je cvet …”

Tole odmeva v mojih ušesih in v srcu, ko spet pišem …
Verjetno te pesmi še ne poznaš. Tudi jaz sem jo slišal prvič včeraj zvečer na srečanju Mladih odraslih za Kristusa. Še ena mojsrovina Duha, ki se je v svet izlila iz srca Aleka Zwitterja. Širši javnosti sicer še ni dostopna, a v mojem srcu je od včeraj neizbrisno zapisana – ker je lepa in ker poje Resnico.
Včeraj se je v posodo mojega življenja nakapljalo kar nekaj TVojih kapljic, Gospod. In hvala, ker si mi jih dal zaznati, ko so nežno polzele po licih včerajšnjega dne. Ko sem s predavanj Duhovnega izpopolnjevanja hitel skozi staro jedro Ljubljane proti Trnovem, se kar nisem mogel načuditi, kako lepa je Ljubljana (če si ti slučajno “toti”, vedi, da ima Maribor v mojem srcu še vedno posebno mesto … ni sicer NKNS, a mi je res dragocen …). In kako lepi so ljudje v njej … Ko sem jih opazoval, sem jih v mislih spraševal po njihovih hrepenenjih, veselju, bolečinah, strahovih … In kaj je, kar jih dela tako lepe?!

Hočem pa ti reči hvala, Oče, tudi za dopoldne, ki sem ga milostno preživel v družbi svojih sester in bratov skavtov. Kako velik dar je skavstvo zame! Kako velik dar je za svet!
Hvala Irena, Urška, Nejc, Teja, Janez – ob vas sem dobil živo potrditev tega, kar neutrudno ponavljam vsepovsod: da je skavtstvo pot svetosti! Veselje, predanost, kompetentnost, odprtost … Res sem se dobro počutil z vami … In tudi z vami, bratje duhovniki, ki – med seboj tako različni – živimo svoje duhovništvo kot skavti, s skavti, za skavte.
Misel, ki jo je z menoj delila Urška (Dokler nisi dedič, ne moreš biti pionir.), me opogumlja, da s teboj delim še delček svoje osebne zgodovine. Tokrat je to pesem, ki je nastala med enim izmed predavanj na Večni poti (na “gozdarskem faksu”). Niti ne vem, če sem takrat že bil skavt, sem pa globoko v sebi že čutil, da me Gospod kliče na to čudovito pot. Ta pesem je v bistvu moj osebni skavtski manifest in pod njo se z veseljem podpišem še danes. Takole gre:

Služiti bližnjemu je moja želja.
Kristusov križ je moja pot.
A vendar poln sem veselja.
Verujem.
Ti si moj Gospod.

In vem, da kličeš me k dobroti.
Neskončno rad svoj križ na rame vzamem.
Jezus, pomagaj mi, siroti.
Amen.

Naj bo tako …
Kmalu se spet srečava…

Očetov objem naj bo vir tvojega miru, veselja in moči!

BTBpM/BiPi!
brat Jaro, Sočutni bizon