Jaroslav. R. I. P.

Torek, 30. 1. 2018 – god sv. Hiacinte Mariscotti
( … še en čudovit dan, poln priložnosti za ljubezen …)

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Še nekaj minut imam na razpolago, pa spet pišem …
(Čez 20 minut gremo bratje na kosilo, na katerega je škofjeloški župan povabil predstavnike duhovnikov, redovnic in drugih verskih delavcev (z nami bo tudi imam) v naši občini.)
Poslušam pesem Laure Story Blessings in pišem, kar je življenje zapisalo v moje srce. Uf, toliko vsega se dogaja! Kako polno je življenje, ki mi ga ponuja Gospod!
Zjutraj me je ponovno pretresel krik kralja Davida: “Absalom! Moj sin, Absalom! Moj sin, moj sin …” Krik bolečin iz ust očeta ob smrti ljubljenega sina! A to je bil sin, ki je očetu stregel po življenju, ki je bil pripravljen storiti vse za to, da bi se dokopal prestola, na katerem je sedel oče. In to je krik očeta, ki je pred tem sinom moral bežati, zapustiti vse kar je imel in kar je živel, se skrivati, se bojevati za ohranitev golega življenja … In iz srca tega očeta se izvije krik nikoli pozabljene ljubezni: “Moj sin, moj sin … !”
Vi, ki ste starši, vi zagotovo še veliko bolj razumete to, kar sem sam s tem jecljanjem želel povedati.
Pa še odmev včerajšnjega dne …
Popoldne sem bil spet v Ljubljani. V Dravljah sem se srečal s p. Francem, ki je moj duhovni spremljevalec. Pred srečanjem sem imel kar nekaj časa in, ko sem se uspešno uprl skušnjavi, da bi ga zabil v bližnjem nakupovalnem centru, sem stopil na draveljsko pokopališče. O blagoslovljen kraj, o Božja njiva, na katerem čakajo vstajenja telesa njih, ki so pred nami poromali skozi ta svet k Očetu!
V meni se je prebudil spomin … (Upam, da te s temi svojimi spomini ne dolgočasim preveč …)
Pred približno petindvajsetimi leti smo imeli člani Skupnosti krščanskega življenja v Dravljah duhovno obnovo. Dobro se spomnim, da jo je pripravil Tomaž. Premišljevali smo Božjo besedo iz knjige preroka Ezekiela: “Spoznali boste, da sem jaz GOSPOD, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo” (Ezk 37,13). Da bi lahko premišljeval, sem se šel sprehajat na pokopališče. Hodil sem zatopljen v misli … ko pa sem dvignil pogled, sem stal pred nagrobnim kamnom z napisom Jaroslav! Verjetno se strinjaš, da moje ime ni ravno pogosto v tej naši ljubi Sloveniji. Lahko si predstavljaš, kao presenečen sem bil … Kako konkreten je Gospod v znamenjih, ki nam jih pošilja.
No, včeraj sem poiskal ta grob: Gunčar Jaroslav (1929 – 1984). Zmolil sem zanj in verujem, da me tudi on blagoslavlja!
Tako kot nas vsi naši dragi iz nebes …

Lep dan v Gospodu na poti tja!

brat Jaro

Povezana slika

Ooo, sem res tako zelo dragocen zate!

Škofja  Loka, 29. 1. 2018
(Danes je čudovit dan. Zakaj? Ker sem sva … in ker je On!)

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Priznati moram, da se zadnje tedne res sprašujem, ali je sploh možno, da sem tako zelo dragocen v Božjih očeh. Vse – razen glasov strahu, negotovosti in drugih vrst teme, ki odmevajo nekje globoko v moji notranjosti – kliče: “Ja, čudovit si in Oče te brezpogojno ljubi!”
Včeraj, ko sem skupaj z brati in sestrami iz Prenove v Duhu slavil Jezusa, mi je Duh prišepnil tri močne potrditve moje dragocenosti:
– Očetov objem (z nežno-močno ljubeznijo Oče objema vse, prav vse kar sem …);
– Jezusov pogled (z velikimi usmiljenimi očmi me Jezus spremlja na vsakem mojem koraku …);
– glas Svetega Duha (tih, včasih komaj zaznaven, a kristalno čist in odločno jasen me potruje in umirja v mojem hrepenju po ljubljenosti …).

Pa tudi evangeljski odlomek o obsedencu iz Geraške dežele, ki nam ga mati Cerkev danes daje v hrano, me je danes zjutraj osupnil. Najprej zaradi silne moči zla, ki je – ko se enkrat polasti človeka – neobvladljivo, ima pa en sam cilj: uničiti človeka. Ni čudno, da gremo hudiču tako zelo na živce, saj smo vendar Božja podoba. Neprestano ga spominjamo na Boga in na srečo, ki jo je bil nekoč deležen, pa jo je zavrgel. Od tod vse njegovo besnenje …
A še veliko bolj me je zdramilo dejstvo, da je bil obsedenec, za vse ostale moteč in strah vzbujajoč – popolnoma izgubljen primer, v Jezusovih očeh vreden več kot dva tisoč svinj!!! Pa to je moralo biti takrat ogromno bogastvo … In Jezus tebi nič meni nič pošlje hudobnega duha vanje. Da bi rešil tega čudaka!
Gospod Jezus, hvala, ker sem tudi jaz tako drag tvojemu srcu! Hvala, ker vidiš v meni stvari, o katerih si sam še sanjati ne upam!
Prav zdajle sem se spomnil na Miha, ki je včasih s ponosom nosil majico, na kateri je bil velik napis ČUDEN. Čudno, kajne? Ampak to ni bilo vse … Zadnja črka v tej čudni besedi je bila prečrtana in pod njo je bil en velik, veselje prinašajoč “Ž”!!! (Ko sem nekoč v prav takšni majici s skupino mladih hodil po mestecu na hrvaški obali, sem za seboj slišal glas (v slovenščini): “Poglej, kaj mu piše …” Ja, vsak od nas – po svoje malce čuden – je resničen Božji čudež!

Naj ti v molitev priporočim mlad par, ki se je znašel v veliki stiski. Po včerajšnjem srečanju smo se odločili, da skupaj molimo devetdnevnico k sv. patru Piju. Te prosim, da se nam po svojih močeh pridružiš. Če pa hočeš tega našega svetega brata od blizu pocukati za rokav, pa pridi  k nam v Škofjo Loko. V kapeli, posvečeni njemu, boš lahko počastil njegove relikvije in dobil knjižico z njegovimi mislimi, devetdnevnico in litanijami njemu v čast.
Pred nekaj minutami mi je naš br. Jožko rekel: “Jaro, veš, v tej kapeli se res dogajajo čudeži …”

BTBpM!

br. Jaro

Povezana slika

Žena je bila zelo lepa … (2 Sam 11,2)

Petek, 26. 1. 2018

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro, draga sestra, dragi brat!

Ne morem, da ne bi pisal …
Gospod me pač več kot očitno tudi danes vabi, da delim življenje s tabo.
Posebej srečen sem, ko uspem zaznati, kako čudovito se sklada Božja beseda zapisana v Svetem pismu in beseda, ki jo Oče izreka po vsakdanjih okoliščinah življenja. Danes je tak dan …
Priznam, precej težko sem vstal. Budilka je morala zazvoniti oz. zapiskati kar nekajkrat, preden sem se odločil vstopiti v nov dan. A kljub temu sem bil še dovolj zgodaj, da sem ujel avtobus, ki je ob 6.28 odpeljal proti Kranju. Sam sem bil namenjen do sester uršulink – ob petkih običajno darujem sveto mašo z njimi.
Na avtobusu – bil je poln – sva bila samo midva s šoferjem starejša od 20 let. Srednješolci res zgodaj začenjajo svojo pot v šolo. Že to, da sem ob petkih deležen tako imenitne družbe, mi je v veselje, danes pa me je Gospod hotel prebutiti še s pesmijo Nine Pušlar Lepa si. Ne vem, morda sem na tem blogu že kdaj pisal o njej, a nič za to, danes mi je bila podarjena na poseben način (Ko pišem te vrstice, jo še enkrat poslušam – daj, poslušaj jo še ti!). Ob njej sem se zahvalil Gospodu za dekleta in fante na avtobusu – tako zelo so lepi. Hvala ti zanje, Oče!
In potem je Gospod tudi po berilu med mašo pokazal, kako zelo smo lepi in dragoceni v njegovih očeh. Danes vesoljna Cerkev bere odlomek iz 2. Samuelove knjige o velikem Davidovem grehu. Naj sem malce ustavim …
“Žena je bila zelo lepa …” je rečeno o Betšabeji, ženi Hetejca Urija, ki jo je David s strehe svoje palače opazoval pri kopanju. In tu – v tem čudovitem trenutku opazovanja ženske lepote – se izkaže kako zelo je zaradi greha ranjeno naše srce. Sv. Janez Pavel II. je vsemu svetu jasno povedal, da je Adam, ko je pred padcem v greh gledal nago Evo, v sebi čutil klic k ljubezni. Njeno čudovito nago telo ga je vabilo, da jo ljubi z Božjo ljubeznijo – zato sta bila namreč ustvarjena. A zgodil se je greh! In od takrat dalje moški le po posebni milosti Jezusa Kristusa in ob nemajhnem naporu v nagem ženskem telesu prepoznavamo klic k ljubezni. Poželenje, sla po posedovanju in iskanje lastnega užitka preplavljata svet in srca mnogih! Gospod, usmili se!
Tudi David, veliki kralj David, goreč vernik, Gospodov izvoljenec, deležen obilnega Božjega blagoslova, je bil tak moški … Ko je gledal Betšabejo, si jo je poželel! In sprožil se je plaz, ki je pripeljal do prešuštvovaja, pretvarjanja, laži, spletkarjenja, umora …
Zato te danes vabim v boj!
V boj za čisto srce, čiste misli, čiste poglede, čiste besede, čisto telo! Najprej ga morava bojevati midva v sebi, a najino srce mora biti odprto tudi za vse mlade (in odrasle), ki jih zastrupljajo erotizirane reklame, “romantični” filmi, pornografske podobe, nespodobni vici, … To je boj ljubezni za ljubezen! Koliko moških in žensk je čustveno pohabljenih, ker so zasužnjeni z napačnim razumevanjem čudovitega daru spolnosti. Koliko razočaranj, prevar, razapadlih zakonov, perverznih želja, posilstev … ker spolnost ni potopljena v ljubezen. V Ljubezen!
Vabim te, da vsak dan moliva za mlade, za njihovo čistost in svobodo! Da bi se dekleta zavedala, kako lepa so in da jim res ni potrebno izzivalno razkazovati svojih oblin, da bi bila ljubljena! Da bi fantje spoštovali dekleta in se čudili nad njihovo lepoto! Da bi v njej prepoznavali klic k viteštvu, pogumni ljubezni, ki sprejema tudi žrtev in odpoved!
In ne samo, da moliva … da tudi govoriva o čudovitem načrtu, ki ga je Gospod vtisnil v človeško telo!

Hvala ti!
Oče naju objema s svojo ljubeznijo – pustiva se objeti!

brat Jaro

P. S. Pred leti (kmalu po letu 2000) sem bil kaplan v Celju. Takrat so Slovenijo nekaj časa onasneževali jumbo plakati za Playboy. Na njih je bila čudovita naga ženska v izzivalni pozi … Do mene je prišel študent, skavstki voditelj, in mi rekel: “Nekaj moramo narediti! Mene pogled na te plakate vabi v greh …” In sva šla … Ko je padla noč, sva vzela pločevinko z rdečo barvo in čopiča in šla risat kopalke na tiste plakate … Naivno? Morda. A nisva ostala pasivna, nisva zamahnila z roko in si mislila svoje … Hvala, dragi Sašo, naj bo po tebi blagoslovljena tvoja družina in vsi, ki jih srečuješ!

Povezana slika

V prvi cerkvi se je zgodilo, da je bilo več škofov zbranih pred katedralo v Antiohiji. Mimo je prišla lepa prostitutka. Ko so jo škofje opazili, so pogledali stran, da jih ne bi zapeljala. Škof Nonnus, pa je namenoma strmel vanjo, nato pa je rekel svojim kolegom škofom: »Kaj vas ni čudovita lepota te ženske razveselila?« Škofje so molčali. Nonnus pa je vztrajal: »Resnično me je razveselila«, nato pa se je zjokal nad njo.

Ko je prostitutka videla, kako jo je škof gledal, je bila »razorožena«. Noben moški jo še nikdar ni gledal s tako čistim pogledom. Ni je gledal s poželenjem, ampak je v njej videl nekaj, česar niti sama ni videla v sebi. Preprosta čistost škofovega pogleda je pomenila začetek njenega spreobrnjenja h Kristusu. Kmalu je poiskala škofa Nonnusa in ga prosila za duhovno spremstvo. Danes poznamo to bivšo prostitutko pod imenom sv. Pelagija.

… ki je na Bledu razodel svoje veličastvo!

Četrtek, 25. 1. 2018 – praznik spreobrnjenja apostola Pavla
(NKNS – “moj” Bled)

Mir s teboj!
In naj bo hvaljen Jezus!

Verjetno si res osupel nad količino zapisov na tem blogu v zadnjih tednih … Morda si misliš: “Končno se je prebudil iz dolgoletnega spanja …” ali pa se sprašuješ: “Le koliko časa bo vtrajal …” Iskreno povedano, ne vem. Povem ti pa, da ta trenutek z veseljem delim s teboj to, kar mi podarja Gospod. Naj traja …

Tistim, ki imate mojega ponašanja z Bledom (Rad namreč povem, da sem doma z Bleda, čeprav se dobro zavedam, da za to obdarjenost – danes sem jo še posebej doživel kot tako – nimam nobenih zaslug.) že čez glavo, je verjetno naslov, ki sem ga dal temu zapisu, zazvenel malce prepotentno. Ki je na Bledu razodel svoje veličastvo, hm?!
Misel, ki se mi je prebudila ob današnjem molitvenem sprehodu okrog jezera, je sad sovpadanja četrte skrivnosti svetlega dela rožnega venca in pogleda na s soncem obsijano jezero, otok, grad, zasneženi Stol, … Misel “ki je na gori razodel svoje veličastvo” se je mehko, tiho, nežno prelila v “ki je na Bledu razodel …” In v srcu se je prebudila hvaležnost, da sem lahko ta trenutek tukaj, da sem odraščal v  tem čudovitem kraju, da se lahko vedno znova vračam sem …
Naj ti predstavim še zame posebno dragocen kraj na tem od Boga tako bogato obdarjenem koščku zemlje. Gre za preprosto Marijino znamenje nekaj sto metrov oddaljeno od “hangarja” (regatnega centra). Kadarkoli se od doma odpravim k jezeru, grem tam mimo in se na kratko ustavim. Na betonskem stebru stoji preprosta kapelica, v kateri je prav tako zelo preprosta slika jezera z otokom. Nad njima je podoba Device Marije in spodaj napis “sv. Mati Božja na Blejskem jezeru”. To je kraj, kjer po Marijinih rokah Očetu izročam vse vas, ki ste tako ali drugače vstopili v moje življenje. Večkrat se spomnim na besede prijateljice, ki mi jih je pred leti namenila na najinem jutranjem romanju na otok: “Marija te je slišala!”
Naj bo dovolj … Lahko bi pisal še o pogovoru z Gregom, pa Evinih solzah, Majdini stiski, srečanju z Alenko, moji mami … a naj bo dovolj!
Življenje teče dalje …
Želim nama, da bi tudi danes uspela v krhke, lončene posode srca zajeti čim več okusa po njem. Saj je to vendar okus po Očetu, ki vse objema …

BTBpM
br.Jaro

http://www.blejskiotok.si/media/wysiwyg/Cerkev-Matere-Bo_je-na-jezeru-interier.jpg

Življenje, kako si lepo … kako te ljubim!

Sreda, 24. 1. 2019 – 6.04

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

“Življenje, kako si lepo … kako te ljubim … kako rad te živim!”
Ta preprosta hvalnica življenju se je rodila v mojem srcu včeraj, ko sem se preko mestnega trga vračal s popoldanskega sprehoda. Bežna srečanja z ljudmi, ki jih niti ne poznam, a vem, da tako kot jaz v sebi nosijo po ljubezni hrepeneče srce, so me potrdila v prepričanju, ki me zadnje tedne napolnjuje z velikim mirom in veseljem: Vsak trenutek, vsako srečanje, vsak pogled, vsaka misel, vse … je v nežnih Očetovih rokah!
Priznati moram sicer, da je življenje tudi težko (čeprav trenutno posebne teže sam ne čutim)! A njegova lepota odtehta vse napore, preizkušnje, temne dni …
A nočem zapasti v neko nerealno navdušenost!
Zelo, zelo si želim ostati tesno povezan tudi s tistimi, ki trpijo, ki se borijo, da bi našli smisel, da bi vtrajali v upanju, kljub noči, ki jih zagrinja …
Prijateljica, s katero si vsak dan izmenjava kakšen SMS, je že dolgo bolna. Kako močno je njeno hrepenenje, da bi ozdravela. Gospod, ti slišiš krik njenega srca – usliši ga, te prosim!
Prijatelj, katerega stiska je tudi velika, je včeraj naredil izredno pomemben korak k razrešitvi zapletene situacije. Hvala ti, Gospod, ker si mu dal moč!
In hvala, ker si v meni prebudil željo, da pokličem prijatelja, katerega mama umira. Nanjo, nanj in vse njune kličem tvoje usmiljenje in bližino,ki prinaša mir!
Hvala za tistih nekaj SMS, ki sva si jih izmenjala s prijateljico, ki je tudi bolna in ki kljub neprestanemu izročanju v tvoje svete roke, hodi skozi puščavo, v kateri ji samo vera vate omogoča pravi okus življenja.
In hvala za Lauro Story in njeno pesem Blessings (prosim, poslušaj jo)!
Kako res je, da je tistim, ki te ljubijo, vse v blagoslov!

Hvala, Oče, ker me ustvarjaš v ta nov dan!
In hvala za vse, ki jih želiš danes blagosloviti po meni!

In … hvala tebi, ker si prebral/a tole …

Naj te Oče objame po nežnih rokah Device Marije!

brat Jaro

https://notesfromasouthernkitchen.files.wordpress.com/2013/08/blessings_oceanblue.jpg

HVALA TI, KER SI ŽIVA BOŽJA BESEDA ZAME …

Nedelja, 21. 1. 2018 ob 8.20

Hvaljen Jezus!
Dober dan, dobri človek!

Še nekaj minut imam preden se bom odpravil k Svetemu Duhu (Ne veseli se prezgodaj, ne grem še v večnost, to je samo manjši kraj v bližini Škofje Loke, ki pa nosi sila imenitno ime.). Danes me je namreč doletela čast, da bom daroval sveto mašo skupaj s sestrami uršulinkami, ki imajo tam svoj samostan.
Ko se spomnim na pretekle dni, ne morem, da se ne bi čutil resnično obdarovanega. Gospod, ti imaš pa res bujno domišljijo!
Naj na kratko omenim samo kratko a globoko srečanje s fantom, ki me je presenetil z globino in hrepenenjem po živem Bogu. Tebi, Oče, ga izročam. Objemi njegovo srce in ga umiri …
Pa res lepo srečanje z dekleti, ki prihajajo na naša mesečna srečanja Moje telo govori ljubezen. Tako lepa in pogumno odprta so, ko spregovorijo o temah, o katerih se v tem svetu ne govori s spoštovanjem in ljubeznijo.
“In hvala ti, Gospod, za včerajšnje srečanje skavstkih voditeljev.” Celotno srečanje smo posvetili našim medsebojnim odnosom. Za okus bi rad delil s teboj, drag sestra, dragi brat, samo delček iz naše uvodne molitve.
Po uvodnem delu, ko smo zaplesali na pesem Srebrnih kril Nek živi ljubav, smo za nekaj trenutkov v tišini pred Gospodom poslušali bitje srca, zaznavali dihanje, misli in vse  kar smo. “Vsak trenutek nas ti, Oče, ustvarjaš v neizmerno nežni ljubezni …”
Potem je sledil del, v katerem smo si vzeli čas, da smo začutili skrivnost drug drugega. Za vsakega posebej smo prebrali trditev o tem, kako dragocen je, in se s pomočjo vprašanj ustavili v prisluškovanju njegove oz. njene skrivnosti:
“Vem, da si zame sveta skrivnost in da le Gospod pozna globine tvojega bitja. A vendar te prosim:
Povej mi, kdo si v resnici?
Kako utripa tvoje srce?
Kaj je tvoje najgloblje hrepenenje?
Katere misli se ti najpogosteje podijo po glavi?
Česa te je strah in kje najdeš pogum za vsak dan sproti?
Zakaj so tvoje oči tako lepe?
Od kod izvira nasmeh na tvojih ustnicah?
Kje izvirajo solze, ki ti polzijo po licu?
Od kod ti moč za vztrajanje v preizkušnjah?
Zakaj tvoj glas tako prijetno zveni? 

Zakaj? Kako? O kod? …
Prosim, povej mi, kdo si … rad bi te imel rad v vsem, kar si.”

Kako veliko bogastvo in blagoslov smo drug drugemu!

Naj končam ob navezavi, na današnjo Božjo besedo.
Ob preroku Jonu se najprej želim ustaviti ob njegovih silnih predsodkih, ki so ga skoraj povsem onemogočili, da bi bil Božje orodje za rešitev mnogih ljudi. Uf, ti predsodki! Kako pomembo je ohraniti živo, prožno, ponižno in učljivo srce, da nam Gospod lahko po bratih in sestrah vsak dan znova razodeva svojo dobroto in lepoto …
Potem pa bi rad z občudovanjem omenil še Ninivljane ter galilejske ribiče, ki so zmogli s pogumno odprtostjo sprejeti Božji nagovor po ljudeh, ki so jim bili poslani. In njihovo življenje je postala čudovita zgodba odrešenja!

Naj bo takšna tudi najina – danes in jutri in …

BTBpM
br. Jaro

Rezultat iskanja slik za biti učenec

SODOBNIKI …

Povezana slika

Sreda, 17. 1. 2018 – god sv. Antona puščavnika

Dobro jutro!
Hvaljen Jezus!

Novo jutro je. Oče nama podarja nove priložnosti za ljubezen …
Odločil sem se, da v ta dan vstopim z zapisom odmeva od včeraj.

Danilo je stal na Miklošičevi v Ljubljani in prodajal Kralje ulice.
Ustavil sem se ob njem, čeprav jih nisem imel namena kupiti – žal ne utegnem prebrati vsega, kar me zanima.
Se je pa to najino kratko srečanje zame izkazalo za velik Božji dar. Upam pa, da za oba. Po par vljudnih spozavnih frazah sva se zazrla drug drugemu v oči in stekel je pogovor o tem, kdo sva, kako živiva.
Danilo je bil iskren, neposreden.
Zaupal mi je, da včasih popije preveč alkohola in da ga to občasno pripelje tudi v probleme. Mi je pa bilo toplo pri srcu, ko je pohvalil bohinjskega župnika Janeza za njegovo prijaznost in odprtost. Ko je pred par tedni zaradi vinjenosti zamudil vlak, se je namreč zatekel v župnišče v Bohinjski Bistrici in bil toplo, človeško sprejet …
Saj bi se lahko še pogovarjala o tem in onem, a so me kazalci na moji “zvesti spremljevalki iz Lidla” opomnili, da moram naaprej proti avtobusni postaji.
Danilo, hvala!
Ob srečanju s teboj se je v meni prebudila želja, da tule delim misel Eduarda Galeana iz njegove Knjige objemov (Draga Nuša, hvala za prevod!):
” ‘Kdo so moji sodobniki?’ se sprašuje Juan Gelman.
Juan pravi, da včasih v Buenos Airesu, Parizu ali drugje po svetu sreča ljudi, ki zaudarjajo po strahu, in začuti, da niso njegovi sodobniki. Neki Kitajec je pred nekaj tisoč leti napisal pesem o kozjem pastirju, ki je zelo daleč od ljubljene ženske, a kljub vsemu lahko sredi noči in snega sliši zvok glavnika, ki drsi skozi njene lase. In ko Juan bere tisto daljno pesem, spozna, da so oni: da so tisti pesnik, tisti pastir in tista ženska njegovi sodobniki.”

Hvala, ker “me bereš”!
Saj sva sodobnika, kajne?

Naj te Očka nežno objame po rokah Device Marije!

brat Jaro

OČE VENDAR VE …

Ponedeljek, 15. 1. 2018 ob 8.38

Mir s teboj!
(upam, da nisi preveč šokiran, ker danes pišem že drugič …)

Ravnokar sem se vrnil iz naše samostanske kapele sv. patra Pija, kjer sem ob br. Pavlu in skupaj s sestrami in brati srkal Božjo ljubezen v daritvi svete maše. Gospod mi je napolnil srce z veseljem ob pogledu na fantka, ki je mirno počival v očetovem naročju. Ej, tudi jaz bi …
In v meni spet zvenijo psalmistove besede:”Kakor otrok v naročju svoje matere tako se je moje srce umirilo v tebi …”

V bistvu bi rad deli s teboj še neaj utrinkov srečevanja z Gospodom v preteklih dneh.
Kot odmev v meni odzvanja ena sama beseda:”Oče!” In v meni gori silna želja, da bi Oče postal vse mojega življenja. Da bi vendarle pustil Svetemu Duhu da vse moje bitje prepoji s klicem: “Aba, Oče!” (prim Gal 4,6). Oče je namreč okolje v katerem diham, se gibljem, utripa moje srce, se prebujajo moje misli …
To sem še posebno zaznal na jutranjih molitvenih sprehodih, ko mi je – pod ponižnim vodstvom p. Ivana – vse, prav vse, govorilo o Očetovi nežni ljubezni, ki me objema. Ptičje petje, cestna svetilka, trava, drevo, klinični center, pokrov kanalizacijskega jaška, kamnite kocke na robu ceste, korak brata, hrup mesta, utrip srca, … vse mi je govorilo, da je Oče z mano in da ni prav nobene variante, da bi bil kakšen trenutek življenja ali kakšen kotiček vesolja izven njegovega objema. O, Oče!

Ustavili smo se ob odlomku iz Matejevega evangelija (Mt 6,25-34), ki so ga prevajalci naslovili Zaupanje in zaskrbljenost. Saj veš, to so tiste Jezusove besede o pticah pod nebom in lilijah na polju …
Molil sem, razmišljal, poslušal ..
Jezus, ti mi vse to govoriš, ker me hočeš pripeljati v Očetov objem. Oče je tvoja največja in edina Skrivnost.
Srce se mi je ustavilo pri besedah: “Saj vaš nebeški Oče ve …”:
Oče, ti veš vse …
Ti me poznaš bolje, kot poznam sam sebe …
Ti veš za vse moje potrebe …
(O, ko bi poznali Očeta!)
Oče, ko bi te resnično poznal, bi izginil ves moj strah, vsa moja negotovost, vsa moja zaskrbljenost …

Oče! Oče!
… ti si vir vse moje brezskrbnosti, temelj mojega življenja …

in:

ALI NI ŽIVLJENJE VEČ …?
Iščite najprej Božje kraljestvo …
Jaro, zakaj živiš kot pogan – kot da ne bi poznal Očeta?!

TVOJ NEBEŠKI OČE VE …

(Sva pa res srečneža, da veva, da ve …)
BTBpM

br. Jaro

Povezana slika

(verjetno bom še kaj napisal …)

JE TEMA IN JE SVETLOBA IN JE LJUBEZEN …

Ponedeljek, 15. 1. 2018 ob 6.13

Dobro jutro!
Hvaljen Jezus!
(POZOR, če ti niso všeč precej osebni zapisi, raje ne beri naprej …)

Čeprav mi teh današnjih misli ne bo uspelo napisati do konca pred našo jutranjo molitvijo – samo še 15 minut časa imam – pa sem vseeno začel pisati, ker bi se drugače lahko zgodilo, da bi bogastvo, ki ga danes želim deliti s tabo, ostalo neizrečeno …

Naslov tega zapisa: “JE TEMA IN JE SVETLOBA IN JE LJUBEZEN”, je v bistvu povzetek mojega življenja v zadnjih dveh dneh. Preživel sem jih v Ljubljani, v domu sv. Ignacija, na duhovno-izkustvenem vikendu. In ta povzetek ni moja pogruntavščina, ampak mi ga je povsem na začetku programa – ko sem z zamudo pridirjal iz Celja – na list napisala Zvonka … In me je zadelo, zaznamovalo, odprlo … Ja, to je resnica mojega življenja: Sem tema in svetloba hkrati. Čudno-čudovita mešanica obojega. Hrepenim po svetlobi in jo včasih celo uspevam živeti, a se hkrati vedno znova srečujem tudi s temo. A je kljub temu moje življenje dobro, zelo dobro! Saj je tu tvoja ljubezen, Oče, ki nežno objema vse, kar sem! In samo ta tvoj “vseobjem” je resnično pomemben. Ufff, kako dobro je, da to vem!

In ko smo nadaljevali pot, smo se ustavili pri naših podobah Boga.
Moj Bog, kdo si ti meni …?
Zame si bil:
– Objemajoči, Sprejemajoči – ob mojem rojstvu;
– Nepoznani, Skriti, Odsotni – v mojem otroštvu;
– Navzoči, a Oddaljeni – v mojem odraščanju;
– Bog izzivov in presenečenj – v mojem poklicu in delovanju;
– Usmiljeni, Vseljubeči, Prijatelj gobavcev – v časih mojih padcev, preizkušenj, grehov; – – Potrpežljivi, Zvesti – v času mojih neuspehov, težkih odnosov;
– Tihi, Navzoči – vtrenutkih žalosti, osamljenosti;
– Hrepeneči (po meni), Iščoči, Čakajoči – v trenutkih tihe samote;
– noro Razsipni – sredi polnosti stvarstva;
– Nedoumljivi – v času tragičnih dogodkov;

In danes?
Zame si danes predvsem Vseljubeči …
(to sem prebral pri nekem duhovnem pisatelju, mislim da pri Solovjovu).
In kažeš mi, da hočeš biti zame tudi Vseobjemajoči in Vsebožajoči!
Kako zelo sem potreben tvojega nežnega objema, Oče!
Kako zelo hrepenim po tem, da bi me pobožal!!!

Morda so pa vse moje stranpoti, vsa moja nora iskanja samo krik po Objemu, po Nežnosti …

Kako pa je s tabo?

BTBpM
br. Jaro

(se nadaljuje)

Rezultat iskanja slik za nežna roka boža

BLAGOSLOVLJENO!!!

Škofja Loka, 8. januar 2018
(še 18 minut do dežurstva pred Jezusom v najsvetejšem zakramentu)

Naj te Gospod objame po nežnih rokah Device Marije
in tvoje srce napolni z neugasljivim veseljem nad lepoto življenja!

Rezultat iskanja slik za taize basel 2017

Hvaljen Jezus!

Hitim … (ker bom šel kmalu pred Jezusa – o, kako dobro je, da lahko grem …)
Novo leto je pa se spodobi, da kaj napišem.
Pa saj ne bom pisal na silo: res veliko lepih stvari sem doživel v zadnjih tednih.

Naj začnem z božično nočjo:
Ponavadi sem po polnočni maši komaj čakal, da grem počivat – leta se mi pač že malo poznajo – tokrat pa me je Duh povabil, da še malo “pobedim”. V sobo sem se vrnil ob dveh in ko sem gledal besedilo voščila (ki sem ga sicer napisal že pred leti, letos pa sem se odločil, da ga ponovno uporabim) sem spoznal, da nikakor ne morem čakati do jutra. Voščilo se namreč glasi: “V tej sveti noči z Detetom tkeva misli blagoslova zate in za ves svet. On narekuje, jaz zapisujem. Jaz zapisujem, On uresničuje. In ni in konca ljubezni črnilu …” Torej “v tej sveti noči”! Poslati ga je treba takoj … No, in tako sem v velikem miru in tihem veselju vse do 4.20 zjutraj pošiljal SMS-e. Tako dobro se je bilo spomniti vseh, ki so (ste) v mojem telefonskem imeniku in jih (vas) blagosloviti!
Ne vem, če mi bo kaj takega še kdaj uspelo ponoviti, vsekakor pa si bom tokratno božično noč za vselej zapomnil …

In potem je tu evropsko srečanje mladih v Baslu:
Veliko smo se smejali – pa saj je bila tema srečanja vendar veselje. Priznam, da sem bil večkrat kar ganjen, ko sem s pogledom blagoslavljal množice mladih, ki so s pesmijo, tišino, molitvijo slavile Jezusa.
Pred molitvijo za mir na silvestrovo sem se usedel zraven dekleta, za katerega sem predvideval, da je doma iz Poljske ali Ukrajine. Ogovoril sem jo in izvedel, da prihaja iz Irana!!! Argavan, bodi blagoslovljena! Naj te Sveti Duh pripelje k Jezusu …

In tako sem spet doma v loškem samostanu. Leto 2018 je tu!
V meni glasno odmevajo predvsem tri želje – ki bodo, upam, letos postale resničnost:
– želim si bolje poskrbeti za svoje zdravje: s pravilno prehrano in rednim gibanjem si bom najbolje pokazal, da se imam rad;
– želim si več časa nameniti Gospodu ob druženju z Božjo besedo: ta srečanja so mi vedno dragocena, a vse preredka in prekratka so;
– želim več prebirati leposlovje: v poeziji in prozi vedno znova odkrivam živo hrepenenje po ljubezni in neizmerno srečen sem, ko mi umetniki odkrivajo lepoto življenja.
Daj, prosim, zmoli kaj zame, da bi te spodbude Duha postale letos resničnost!

Prišel sem do zadnjega dela tega današnjega zapisa.
S teboj hočem deliti še utrinek današnjega dne. Bratje smo imeli duhovno obnovo in po ne vem koliko časa sem spet pokleknil na preprogo v svoji sobi in se zazrl v obraz križani Ljubezni. Vzel sem v roke Sveto pismo in ga odprl pri Pismu Filipljanom … V začetku drugega poglavja sv. Pavel piše, da je Jezus “sam sebe izpaznil” in postal enak nam … Ker smo bratje danes premišljevali pomebnost blagoslavljanja in ponižnost, so se moje misli povezale z Božjo besedo in nastalo je tole:
“Ko sem poln samega sebe, svojih potreb, želja, pričakovanj, načrtov, obveznosti – samih dobrih stvari, ki pa mi vzamejo čas in moč za tisto pravo, edino potrebno – ne zmorem slišati bratovega krika: “Žejen sem! Umiram!” In tako hitim iz dneva v dan mimo, ne da bi se ustavil in brata blagoslovil s svojo navzočnostjo. Ni namreč dovolj samo izrekati blagoslov, potrebno ga je živeti: postajati vedno bolj blagoslov za druge …”

Prijatelj/ica, želim nama, da bi v tem letu resnično iz dneva v dan postajala Jezusov blagoslov za ljudi, ki jih bova srečala!

Gospod naj te blagoslovi in te varuje!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za be blessed