MEĐUGORJE = BOŽJA IN MARIJINA BLIŽINA

Ponedeljek, 9. 12. 2013

Hvaljen Jezus in Marija!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Si že bil v Međugorju? Ja, seveda… Potem boš lažje razumel, zakaj je moje srce zadnje dni – s tega blagoslovljenega kraja sem se vrnil v petek – polno hrepenenja po Bogu, veselja in miru.
Kako je naš Gospod dober! Tokrat me je izvabil iz precej zaspanega vsakdanjega življenja s pomočjo Mitja (dragi prijatelj, zelo sem ti hvaležen, da si tako močno orodje v Božjih rokah), ki me je že pred meseci povabil na seminar posta in molitve. Rekel sem “ja” kljub precejšnji meri mešanih občutkov: malce sem se vsega skupaj bal, po svoje pa me je vleklo…
Ko smo se v nedeljo popoldne z Martino in Mitjem vkrcali v Gašperjev avto, se je začela enkratna pustolovščina, ki je nosila močan Marijin pečat. S seminarjem smo v bistvu začeli že na poti, saj je menjavanje molitve in pogovora ustvarilo prijetno duhovno vzdušje. Vse premalokrat se pogovarjam o duhodnih rečeh in vse prevečkrat so na mojih ustnicah povsem posvetne besede.
V Međugorju nas je čakal program pod vodstvom s. Lilje. Ta šolska sestra Frančiška Kristusa Kralja je močna žena, ki ve kaj hoče in zna ustvariti red, ki omogoča vstopanje v globino duhovne izkušnje.
Te zanima, kako je potekal seminar? Ne? No, pa ti bom kljub temu povedal, ker sem res navdušen in želim deliti to izkušnjo s tabo.
Dan smo začenjali z enourno molitvijo pred Jezusom v Najsvetejšem zakramentu. Po dolgem času sem bil spet precej časa na kolenih (ki so se kar precej “pritoževala”). Potem je bil na sporedu zajtrk – vseh pet dni smo bili ob kruhu, čaju in vodi. Dopoldne je sledilo premišljevanje in še ena ura adoracije, po kosilu nekaj časa za oddih, potem pa drugo premišljevanje. Zvečer smo se udeležili večernega programa v cerkvi: rožni venec, maša, adoracija. V Međugorju je vse tako preprosto, Gospod daje posebne milosti preko klasičnih katoliških reči: rožnega venca, maše, adoracije, spovedi, križevega pota, posta… In nad vsem tem bedi materinsko oko Gospe.
Priznam, da sem se kar malce ustrašil, ko sem slišal, da se z večernim programom v Cerkvi duhovna pustolovščina posameznega dne še ne konča. Sestra Lilja nas je prijazno, a odločno spodbudila, da si vsak odtrga eno uro spanca za nočno češčenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Bom zmogel?, sem se spraševal.
A Gospod daje vse milosti, ki so potrebne za izpolnitev njegove volje. Šlo je! Prvič v življenju sem se konkretno postil več dni zapored in vstajal vsako noč ob dveh zjutraj za nočno adoracijo. Kako dobro je vedeti, da zmorem…
Popestritev našega duhovnega programa in dodatna spodbuda k resnemu krščanskemu življenju sta bila križev pot na Križevac in jutranja molitev rožnega venca na Podbrdo. Vse skupaj se je zlilo v trdno, lepo usklajeno celoto.
No, in sedaj sem spet doma. P. Mladen Herceg, ki je bil tudi z nami, je lepo dejal, da se pristnost neke duhovne izkušnje preverja v vsakdanjem življenju. Zato z radovednostjo pričakujem naslednje tedne in mesece. Naj me Gospod vodi in Mati čuva!

Ob koncu naj te blagoslovim!
Naj se blagoslov vsemogočnega in vseljubečega Boga razlije nate v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!

Vse dobro v Gospodu!

brat Jaro