Sobota, 20. 7. 2013 – SV: MARJETA ANTIOHIJSKA

Hvaljen Jezus!
Mir s teboj!

Živjo! Včeraj sem bil po nekaj tednih spet na obisku pri Iztoku v Soči. Vsedla sva se h kapučinu in soku in pokramljala o njegovem življenju.
Iztok je na invalidskem vozičku. Pred petimi meseci je zbolel za vnetjem hrbtenjače – kar tako, z vedrega neba, ga je zadela strela bolezni – in od takrat si z veliko truda in močno voljo prizadeva, da bi ohromljene noge spet spravil “v pogon”.
Občudujem mir, s katerim mi pripoveduje o vseh drobnih stvareh, ki spremljajo njegovo rehabilitacijo. Vidim, kako je pogumno sprejel to težko preizkušnjo in v njem doživljam močno spodbudo za življenjske boje. Sam se včasih tako hitro zasmilim samemu sebi in nemalokrat me potegne v vrtinec samopomilovanja. Pri Iztoku tega ni zaznati, bori se, vadi, upa… Sedaj že lahko minuto, dve stoji na nogah in po vseh štirih naredi kar nekaj korakov.
Ob tem prijatelju, zaenkrat priklenjenem na voziček, se vsi moji problemi kar naenkrat zdijo tako majhni in nepomembni. Gospod, hvala, ker sem zdrav, ker lahko živim vsak dan v zavesti, da sem ljubljen, da sem dragocen. Hvala ti tudi za vse preizkušane brate in sestre, ki v veri vate, Gospod Jezus, nosijo svoj križ.
Gospod, ponavljaj čudeže svoje ljubezni, ozdravljaj bolne, dajaj miru vsem, ki trpijo, pomnoži vero vsem, ki verujemo, pritegni k sebi vse, ki iščejo.

Mir in vse dobro!
BTB

br. Jaro

SREDA, 17. 7. 2013

Mir in dobro v Gospodu!
Hvaljen Jezus!

Tokrat so me k tem zapisu vzpodbudili dogodki, ki so se kot igra življenja zvrstili pred menoj v zadnjih dneh.
Pred nekaj minutami sem prejel SMS znanca, o smrti 27-letnega dekleta, dopoldne sem sprejel žalujočo ženo in njenega sina: njun mož in oče je nepričakovano odšel h Gospodu v 53-letu življenja. Kako krhko je naše življenje…
V petek smo pospremili k počitku mojo teto Marjano. Po letih boja z rakom je onemogla in se tiho sredi neke noči poslovila od svojih najbližjih in tega življenja. Kako nemočni smo, ko potrka smrt. Kako velika tolažba je vera v večno življenje, zaupanje v Gospoda, ki je Gospodar življenja in Vseljubeči.
A v teh zadnjih dneh v mojem življenju ni govorila le smrt.
V soboto sem bil po milosti Božji lahko uradna priča Cerkve na poroki drage prijateljice, ki je res dolgo hrepenela po moškem, ki jo bo lahko osrečil. Kako dobro je prepoznati Gospodove stopinje na poti dveh, ki se najdeta in skupaj stopita na življenjsko pot. Bodita blagoslovljena, obilno blagoslovljena!
Tudi v nedeljo sem bil služabnik življenja. Krstil sem dvoletno deklico Laro in ji s tem omogočil vstop v Božje življenje in življenje Cerkve. Hvala, Gospod, ker svojega nevrednega služabnika uporabljaš za tako velike reči.

Hvala, Gospod Jezus, ker si usmiljen in potrpežljiv z mano in ker me vedno znova kličeš na pot spreobrnjenja. Hočem ti služiti, hočem biti tvoj – še veliko bolj, kot sem bil do zdaj.

Bodi/te dobro, resnično dobro v Gospodu!BTB

brat Jaro