NEDELJA, 24. 2. 2013

Mir in vse dobro!
Po nekaj tednih se zopet oglašam. Morda je pa kje še kdo, ki vsake toliko časa preveri tale moj blog in se razveseli, če je na njem kaj novega.

Danes sem s cmokom v grlu spremljal zadnji Angelus Benedikta XVI.
Pravijo, da se je v slovo od velikega papeža na trgu sv. Petra zbralo okrog 200.000 ljudi. Lepo jih je bilo videti, kako izražajo podporo odhajajočemu papežu.
Sam sem se v teh trenutkih zavedel, da je nemški papež tudi meni zlezel pod kožo s svojo neupadljivo preprostostjo in intelektualno doslednostjo. Veliko sem prejel od njega v letih, ko je vodil našo ljubo katoliško Cerkev.
Z brati smo se precej pogovarjali o tej temi in se še posebej ob prazniku sedeža apostola Petra (22. 2.) strinjali, da je to še ena čudovita priložnost, da se pred vsemi izkaže, kako Cerkev resnično vodi Sveti Duh in da smo papež, škofje, duhovniki in vsi verniki predvsem njegovo orodje. Bog daj, da bi bili čim boljše…

Drugače v našem koncu nič posebej novega – čeprav je v bistvu vsak dan poln drobnih novosti. Še vedno so mi srečanja z ljudmi v veliko spodbudo, ker ob njih zaznavam ogromno dobrega. Kar gane me, ko spremljam od blizu koga, ki je v preizkušnjah, pa z veliko močjo vere hodi naprej. Bog je res velik!
Morda je za ta postni čas prav to zame najšrimernejša duhovna vaja, da Gospodu ponovno pustim, da je velik v mojem življenju. Da spet odtrgam pogled od samega sebe in se zazrem v Križanega! Danes sem pridigal, da je križ naša moč in naša luč ter da nas bo prav obnovljena ljubezen do Kristusovega križa rešila. Verjamem v to! Tebe pa prosim, da zmoliš kaj zame, da se zmaga Jezusovega križa uresničila v mojem življenju! Hvala!

Hvaljen Jezus! BTB

brat Jaro